Zágorec-Csuka Judit: A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó- és könyvtártörténet 1945-től 2004-ig (Lendva, 2006)
V. Szlovén, német és angol nyelvű összegzés
Szlovén, német és angol nyelvű összegzés časopisih in revijah na Madžarskem. Razen Pokrajine ob Muri (Muratáj) tudi v revijah Somogy, Hévíz, Pannon Tükör, Árgus, Hitel. Cenzura oziroma klicanje na odgovornost zaradi pisanja je pred spremembo sistema (1991) prihajala s strani večinskega naroda, po spremembi sistema pa bolj iz narodnostnega okolja in knjižne stroke iz Madžarske. Po 1. 2000 vedno bolj deluje s pomočjo notranjih filtrov, zunanji se umika v ozadje ali se celo ukinja. Udeleženci vsemadžarske knjižne kulture in Madžari v Prekmurju od madžarskih pisateljev v Sloveniji pričakujejo predvsem sprejemanje narodnostne usode. Pričakovanja Madžarske v zvezi z založniško dejavnostjo izven meja imajo dva obraza. Na eni strani zahtevajo idejne smernice, ki temeljijo na tradicionalni, konzervativni narodni zavesti, na drugi pa liberalno, urbano, kozmopolitsko, postmoderno in globalistično smer, ki izhaja iz ustvarjalne avtonomije oziroma individuuma. Obe pričakovanji označujeta delitev madžarske literature, madžarske kulture ter knjižne stroke in madžarski knjižni svet v Sloveniji mora tudi to upoštevati. Založniki madžarskih knjig v Sloveniji Med založniki madžarskih knjig v Sloveniji ima Pomurska založba iz Murske Sobote, ki sojo ustanovili 1. 1954, tridesetletno tradicijo. Pomurska založba je od šestdesetih do osemdesetih let poleg slovenskih avtorjev izdajala tudi dela pomurskih madžarskih avtorjev: koledar Naptár in dvojezično antologijo Sozvočje-Osszhang. Izdajali so tudi dvojezične učbenike za potrebe dvojezičnih šol v Prekmurju. Dolgo je sodelovala z madžarskima založbama Jelenkor iz Pécsa in Európa Kiadó iz Budimpešte. V šestdesetih so poslovali z izgubo, madžarske knjige so ostajale v skladišču, skromna dotacija ni pokrila stroškov izdaje in je zato morala oblikovati nov program. Glede na to, da ni bilo dovolj madžarskih izboražencev, ki bi lahko stroki pomagali, in zaradi pomanjkanja dvojezičnih urednikov, sta pri objavljanju madžarskih knjig pomagali založbi Fórum iz Novega Sada in Európa Kiadó iz Budimpešte. V sedemdesetih je Pomurska založba dobila status državne založbe; enako odprta je bila do slovenske, jugoslovanske in madžarske kulture oziroma prekmurske madžarske narodnosti. Tudi njen koncept založniške dejavnosti je vključeval omenjena področja. Vestno prevajanje del madžarskih klasikov in sodobnih avtorjev je za založbo postalo kmalu prijetna in predvsem koristna naloga. Med prevajalci je bil najbolj znan Jože Hradil. Madžarski literarni biseri oziroma imena kot so Sándor Petőfi, Attila József, Sándor Weörös, Mór Jókai, Kálmán Mikszáth, Zsigmond Móricz, Lászó Németh in drugi, ki so kljub jezikovnim oviram del evropske literature, so bila doslej Slovencem bolj ali manj neznana. Kot posledica 398
