Zágorec-Csuka Judit: A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó- és könyvtártörténet 1945-től 2004-ig (Lendva, 2006)

V. Szlovén, német és angol nyelvű összegzés

Szlovén, német és angol nyelvű összegzés

delovnih stikov z budimpeštansko založbo Európa Kiadó seje razvilo prevajanje, s pomočjo česar so se na madžarskem knjižnem trgu pojavila dela slovenskih avtorjev: izbor iz Prešernovih in Župančičevih pesmi, dela Cirila Kosmača in drugih. Od šestedesetih do konca osemdesetih so v slovenščino prevedli 81 madžarskih del. Ker so bili madžarski pisatelji v Prekmurju nezadovoljni s Pomursko založbo, so tisti, ki so pretrgali stike z njo, predvsem zaradi izdajanja madžarske narodnostne literature v Sloveniji, ustanovili novo založniško skupino z imenom Skupina prekmurskih madžarskih pisateljev. Med 1989 in 1997 so izdajali revijo Pokrajina ob Muri (Muratáj), koledar Naptár ter tudi literarna dela.

Leta 1995 je založniško dejavnost prevzel Zavod za kulturo madžarske narodnosti, varovanje stanovskih interesov pa Skupina prekmurskih madžarskih pisateljev, kije bila ustanovljena 1. 1997; v njej deluje trinajstih madžarskih pisateljev in pesnikov iz Slovenije. Organizacijsko sodi pod okrilje Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. L. 1998 seje z odprtjem knjigarne Bánffy ponudila priložnost tudi za trženje madžarskih knjig v Sloveniji. V knjigarni lahko obiskovalci izbirajo med madžarskimi knjigami in revijami. Od ustanovitve Centra Bánffy 1. 2004 pa se lahko občinstvo udeležuje priložnostnih prireditev ter literarnih večerov, kjer srečujejo pisatelje in pesnike. Zavod za kulturo madžarske narodnosti petino svojega proračuna nameni izdajanju

madžarskih knjig. Takšna usmeritev izdajanja knjig se uveljavalja od 1. 1994 vse do danes. Občasno pa tudi kakšna lendavska ustanova npr. Knjižnica Lendava - Könyvtár Lendva, Galerija Muzej Lendava - Galéria Múzeum Lendva izda kakšno madžarsko, predvsem strokovno knjigo, čeprav izdajanje knjig ni njihova glavna dejavnost in se knjiga pojavlja zgolj kot stranski produkt.

Grafični studio in založba Top-Print sta pričela z delom 1. 1997 v Lendavi pod vodstvom Alberta Halásza. Bilo je to zasebno podjetje, kije sprejemalo predvsem naročila Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Čez leto dni je firma spremenila ime v Studio Artis, ob založništvu so dejavnost razširili še z grafičnim oblikovanjem, pripravo zemljevidov, prevajanjem, lektoriranjem in izdajanjem oglasnika na dvojezičnem področju. Zasebna založba se ni razvila in ni imela dolgega življenja, delno tudi zaradi osebnih razlogov, toda v osnovi zaradi pomanjkanja knjižne produkcije, kije nujno za preživetje založbe.

Leta 1992 so za podpiranje prekmurske kulture in založništva v Murski Soboti ustanovili založbo Franc-Franc d.o.o. Ustanovitelja sta prekmurski pisatelj Feri Lainšček in literarni zgodovinar Franci Just. Njeno delovanje s subvencijami podpira tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Uspešnica je bila 1. 2002 izdani slovenski prevod knjige z naslovom Sveče so dogorele (A

399