Zágorec-Csuka Judit: A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó- és könyvtártörténet 1945-től 2004-ig (Lendva, 2006)
V. Szlovén, német és angol nyelvű összegzés
Szlovén, német és angol nyelvű összegzés gyertyák csonkig égnek) madžarskega avtorja Sándorja Máraija, v zbirki Novi mostovi z Madžarsko pa so 1. 2003 objavili tudi v slovenščino prevedeno pesniško zbirko Judite Csuke-Zágorec. Sodelovanje z založbo Hazánk Kiadó iz Győra seje začelo v osemdesetih letih, kije od začetka devetdesetih let spodbujala založbe izven meja Madžarske in jim pomagala, stike pa je imela tudi z založniško dejavnostjo v Prekmurju. Tako je po naročilu Zavoda za kulturo madžarske narodnosti izdala 12 madžarskih knjig iz Slovenije. Direktor založbe József Szabó od 1.1989 objavlja dela o vrednotah, ki se vežejo na županijo Győr-Sopron. Proti koncu devetdesetih let je Zavod za kulturo madžarske narodnosti iz ekonomskih razlogov prekinil sodelovanje z založbo Hazánk Kiadó, toda madžarske knjige iz Slovenije in njihove avtorje kljub temu vsako leto predstavijo v Győru na mednarodnem knjižnem sejmu Knjižni salon. Madžarska knjižna kultura in umetnost v Sloveniji Na področju madžarske knjižne kulture v Sloveniji je bila vedno prisotna potreba po ilustracijah, ki pa se je udejanjala na različnih ravneh, pač odvisno od okoliščin. Če pogledamo sadove zadnjih štiridesetih let, vidimo, da so nastale tudi zahtevne, zelo lepo ilustrirane knjige. Tretjina blizu stotih, od 1. 1961 objavljenih knjigje ilustriranih (takšno razmerje opažamo tudi v založniški dejavnosti transilvanskih, pokarpatskih, slovaških in vojvodinskih Madžarov). Za šestdeseta je bila značilna črno-bela risba s tušem, po zastoju v sedemdesetih letih so začeli, tudi zaradi učinkovitejšega institucionalnega subvencioniranja, izdajati knjige z raznolikejšo tipografijo in slikovnim gradivom. Tako je malodane vsako leto nastala še kakšna posebno »lepa« knjiga. Za nevsakdanje ilustracije veljajo haikuzenovske ilustracije Jánosa Topláka Czimmermanna v osemdesetih letih, ki so v popolni harmoniji z besedilom. Prodorno spremembo so prinesla devetdeseta, ko so se v madžarski založniški dejavnosti srečali avtorji, založba, tehnični uredniki in tiskarji. Oblikovanje madžarskih knjigje prevzel grafični oblikovalec László Meszelics. Poleg broširanih knjig so se pojavile tudi knjige z zahtevnejšo izdelavo in s trdo platnico. V Studiu Artis je Albert Halász opremil madžarske knjige s svojimi ilustracijami, István Hagymás pa s fotografijami. Od devetdesetih imamo možnosti, da se zainteresirani dijaki izobražujejo v likovnih šolah na Madžarskem. Med njimi se Péter Orbán izkazuje kot nadarjen oblikovalec in ilustrator. 400
