Szentmihályi Imre: Hetés és Lendvavidék néprajzi sajátosságai - Zalai Gyűjtemény 7. (Zalaegerszeg, 1977)
Narodopisne znacilnosti Hetés-a in Lendvaskega Okolisa
bistvena sestavina etnicnih znacilnosti tega okolisa. Avtor potem razpravlje o narodopisnih in z njim povezanih ostalih posebnostih v Hetésu, prav tako pa tudi o njih razprostranjenosti. Izhodiscno tocko najdeva pri tem v hetéskem cloveku in krajini. V narodnostnem, druzbenem in verskem pogledu je obmocje Hetésa enotno. (Madzari; nekdanji tlaéani dolnjelendavske gosposcine; katolicani). Ob njegovih zapadnih mejah je zaznavna drugacna naradnostna struktúra (Slovenci) na vzhodni strani pa druzbena razliéitos (druga gosposcina in obubozano plemstvo). V juzni smeri se obmocje Hetésa ne razlikuje od previvalstva lendavskega okolisa. Ceprav so antropoloske in psiholoske (ter arheoloske) raziskave pomanjkljive, je vendarle moc ugotoviti, da se je madzarsko prebivalstvo lendavskega okolisa v vecji meri pomesalo s sosednim slovenskim zivljem (na zapadu, s hrvaskim pa na jugu) kot pa je to slucaj z Madzari v drugih, oddaljenih krajih (to izpricuje med drugim tudi nosnja, morda tudi pisano tkanje). Medsabojni stiki zrcalijo tudi vecjo kulturno enotnost. To pa vseeno ne vpliva na dejstvo, da predstavljajo prebivalci lendavskega okolisa v okviru madzarskega zivlja posebno etnicno enoto, kajti kljub interetniënim enacenvanjem drugo ljudstvo predstavija hkrati tudi mejo dolocenega ethnicuma. V zemljepisnem pogledu je ravninsko obmocje Hetésa na videz tezko razmejljivo, kajti z izjemo njegovega severnega delà se vsepovsod siri v nizinski svet. V prejsnjem obdobju, nekje sredi preteklega stoletja, pa je bila drugacna situacija. Na vzhodni strani ga je namrec zapiral razprostranjen mocvirnat svet, na jugu pa velike gozdnate povrsine. Odprto je bilo zgolj proti JV in SZ, ob crti D. Lendava—Dobrovnik. Sorazmerno zaprto hetésko obmocje pa je vendarle organski del vecjega in bolj zaprtega podrocja, tj. lendavskega okolisa. V. njegovem severovzhodnem kotu se nahaja Hetés. Lendavski okolis je ciser bolj razmejljiv kot Hetés, njegovo obmocje je odprto zgolj na severozapadni in jugozapadni strani. Zemljepisni pogoji so opredelili nácin gospodarske dejavnosti. Na vodenih povrsinah je bilo udomaceno ribistvo, no preteznem delu ostalega obmocja pa dejavnosti, ki so povezane s sumskim gospodarjenjem, — poljedelstvo je bilo slabo razvito. Kot vse kaze je bila pasnisko usmerjena zivinoreja ze od nekdaj izredno pomemben dejavnik na celotnem ozemlju lendavskega okolisa, vendar terja ta ugotovitev se nadaljnje primerjalne raziskave. Naselitvene oblike ne izpricujejo nobenih pokrajinskih razlik. V stavbarstvu ni razlike v odnosu na sosedna madzarska obmocja. Znacilna svadbena potica v Hetésu, fumu, je bila prav tako znana tudi v bolj oddaljenih madzarskih krajhi. Tudi podracje zelo razprostranjenega okrasnega tkanja, vezenja in ljudskih nos je istovetno. Ti elementi so bili, podobno kot v narecju, zaznavni ne samo v Hetésu, temvec v celotnem lendavskem okolisu. Iz vsega tega se okrog Lendave dolocno oblikuje enota, ki je bistveno vecja od Hetésa (ob koncu prejsnjega stoletja jo je sestavljalo okrog 23 naselij) in ki predstavija madzarsko etnicno skupnost. Le-to pa je moc dobro ocrtati, kajti zgolj na jugovzhodni strani je zaznavnin nekaj takoimenovanih prehodnih krajev. Avtor v nadaljevanju raziskuje razloge za izoblikovanje etnicne enote lendavskega okolisa. Pri tem je treba imeti pred ocmi razlicne diferencne ter integracijske gonilne sile. Diferencni dejavniki so: na zapadu in jugu drugacno ljudstvo, na severu ter vzhodu odstopajoce zemljepisne realposti (zapreke), na vzhodu pa Se druzbena razlicitost.Diferencni dejavniki na vec odsekih sovpadajo, znotraj obmocja pa niso pomembni. Vloga Dobrovníka, vecjega naselja na severozapadni strani, je deloma razlocujoca, deloma pa povezujoca. Razlocujoca je zategadelj, ker je za Hetés bilo to naselje — izven Hetésa — neposredno sredisce. Vélik del Hetésa je namrec v cerkvenem pogledu pripadal k temu naselju (skupna zupnija), sicer pa se je, prehodno, dobrovnisko loncarstvo razsirilo tudi po okoliskih hetéskih vaseh. Povezujoca vloga pa se ocituje v dejstvu, da je prav Dobrovnik prisel prvi pod vpliv sredisca lendavskega okolisa, mestno razvite Dolnje Lendave, ki ga je potem prenasal na bolj arhaicno okolico. Poleg razlocujocih komponent so v lendavskem okolisu bile zaznavne tudi moëne povezujoce silnice. Mimo istovetnih jezikovnih, druzbenih in verskih dejavnikov je bil to predvsem vpliv srediscno lociranega mestnega naselja, Dolnje Lendave, ki je bil mocan skozi mnoga stoletja ín ga je bilo cutiti po vsem lendavskem okolisu. Dolnja Lendava je bila sredisce mogocne gosposcine z gr-adom, od sredine prejsnjega