Szentmihályi Imre: Hetés és Lendvavidék néprajzi sajátosságai - Zalai Gyűjtemény 7. (Zalaegerszeg, 1977)

Narodopisne znacilnosti Hetés-a in Lendvaskega Okolisa

stoletja je bila okrajni sedez, obrtni in trgovski center. Rokodelstvo je bilo pomemben dejavnik v mestu ze leta 1389. To je ostalo tudi pozneje, celo v 18. in 19. stoletju, ko je njegova obrt s svojimi okrasnimi proizvodi (oblacila, tkanje, pohistvo) mocno vplivala na ljudsko umetnost in nosnje lendavskega okolisa. Ljudje iz okoliskih vasi so redno obiskovali pogoste dolnjelendavske sej me in v prodajalnah kupovali potrebno blago (pisano tovarnisko blago za nosnje itd). Na prostranem vinogradniskem pobocju so bili v pretezni veéini posestniki prebivalci lendavskega okolisa. Dolnja Lendava je bila potemtakem oblocujoc dejavnik v integracijskih procesih lendavskega okolisa: po eni strani je nudila raznovrstne moznosti za utrditev eno:nosti (nareeje, nose), po drugi strani pa je posredovala mnogo novega (obrtniski izdelki, tovarnisko blago). Posamezni elementi kulture v lendavskem okolisu izvirajo iz razlicnih obdobij. Najbolj zgodnji so bili oni, ki so bili razsirjeni tudi izven obravnavanega podroeja, med posebnimi elementi velja omeniti nareeje in ljudsko nosnjo s ,,paco", kot poslednjega pa je treba registrirati pisano zensko nosnjo. Hetés predstavija zgolj krajinsko ime, ne pa tudi centralno obmocje, ki bi zracilo neko svojsko kulturo. Na tem sirsem podroeju je moc zaslediti majhne razlike v nareeju in nosnji, le-te pa niso bistvene in ne prizadevajo kulturno enotnost lendavskega okolisa. Lokalni dejavniki (Dobrovnik itd) so bili mnogo skromnejsi od enotno uveljavljenih razlocujocih in povezujoeih gonilnih silnic celotnega lendavskega okolisa. Na temelju njihove daljse vzajemne vplivnosti je bila izoblikovana madzarska etniena (narodopisna in nareena) skupnost lendavskega okolisa, ki je vkljucevala tudi Hetés.