20 éves a Szlovén-Magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor - Nemzetközi konferencia (Szombathely, 2010)

ELŐADÁSOK - Majda Anders: A muraszombati diákok közreműködése a Nemzetközi Levéltári Kutatótábor munkájában (Összefoglaló)

20 éves a szlc >vćn—magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor

prevladoval izkljućno madžarski jezik. Zato je bila zelo umestna Uredba Narodne vlade Slovenije, ki je s 16. novembrom 1918 zahtevala uporabo slovenskega jezika v vseh ljudskih in meščanskih šolah. Za slovenski prostor velja ugotovitev, da je šolski sistem temeljil na učnih načrrih, ki so bili posnetek stare, avstrijske strukture šolske sheme. Obvezni uporabi slovenskega jezika so dodali še srbohrvaščino s cirilico.' Ministrstvo za šolstvo si je v letih med obema vojnama prizadevalo, da bi pod krinko jugoslovanske enotnosti sledili k poenotenju šolskega sistema v vsej državi, z upoštevanjem jezikov treh uradno priznanih narodov in brez upoštevanja kulture in zgodovinske raznolikosti posameznih podrodj. Dijaid bi si morali pridobiti znanje o tem, kako so bile razdeljene narodne sole in kakšne so bile možnosti nadaljevanja po končanem četrtem razredu osnovne šole. Pomembna bi bila seznanitev s statusom in delovanjem obrtno — trgovskih šol, vrtcev, gospodarskih in gospodinjskih šol. Eden izmed dijakov na slovenski strani bi lahko pripravil seznam učnih predmetov v narodnih šolah.' Vzporedno bi razvoj šolskega sistema med obema vojnama lahko predstavil dijak z madžarske strani. Učenci bi s pomočjo učne tabele lahko ugotavljali razlike in podrobnosti. Obe skupini bi se nato dotaknili še prikaza razvoja šolstva po drugi svetovni vojni in prevetrili šolsko zakonodajo, ki je določala temelje za nastanek dokumentarnega gradiva. Oboroženi s predhodnim znanjem, katerega pridobitev je lahko sestavni del priprave na delo, bi se dijaki odpravili na šolo, kjer bi jih sprejela ravnateljica. Udeležencem tabora bi predstavila šolo, njeno kulturno delovanje in poslanstvo. Dijaki bi si ogledali prostor, kjer je hranjeno dokumentarno gradivo, in spoznavali, koliko gradiva je že bilo predanega pristojnemu arhivu in koliko ga šola hrani. V primeru, da je bil del fonda že prevzet, se prek internetne strani vključijo v podatkovno zbirko www.siranet.si in preverjajo kolićino podatkov, vrste gradiva, časovno obdobje, históriát, sistem ureditve, informativna pomagala in druge dosegljive podatke.

Na posebni razpredelnici oziroma učnem listku bi imeli seznam gradiva, ki ima arhivsko vrednost:

— ustanovitveni in likvidacijski akti ter statusne in organizacijske spremembe pravne osebe;

— ldasifikacijski in signirni načrti ter organizacijske sheme;

— interni pravilniki;

— zapisniki sej in pravnomočni sklepi organov;

— odločbe, pogodbe in vpisi, ki urejajo lastniška razmerja;

— odločbe, sklepi, poročila ipd., ki urejajo osebne pravice in življenje posameznika (razen personalnega gradiva, katerega trajno čuva izročitelj);

— delovodniki, vpisniki, imeniki in druge evidenčne knjige;

— matične knjige, kartotéké in registri;

' Prav tam.

" Ob literaturi lahko služi kot vir tudi Uradni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, št.

25/1930.

101