20 éves a Szlovén-Magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor - Nemzetközi konferencia (Szombathely, 2010)

ELŐADÁSOK - Majda Anders: A muraszombati diákok közreműködése a Nemzetközi Levéltári Kutatótábor munkájában (Összefoglaló)

20 let delovanja slovensko-madyarskega Mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora

— letna računovodska, poslovna in strokovna porodla;

— letni, srednjeročni in dolgoročni plani;

— projektna dokumentacija;

— slikovno gradivo;

— štampiljke, pečati in spremna dokumentacija;

— dokumentacija, ki izkazuje kulturno delovanje ustvarjalca.

Primerjalno bi dijaki s pomočjo tajnice sole ugotavljali časovno ohranjenost določenih kategorij arhivskega gradiva in število otrok v določenih ćasovnih obdobjih. Dijaki opravijo nekaj intervjujev z učenci osmega ali devetega razreda in s pomočjo učencev in udteljev najdejo nekaj pomembnih osebnosti, ki so obiskovale solo. Na tako sprejemljiv nácin dela se pri učencih razvija pozitiven odnos do pisne kulturne dediščine, spoznavajo njegovo vrednostin se usposabljajo za delo z viri. Se posebej pa se pri dijakih lahko razvije kritičen odnos do primarnih in sekundarnih virov. Hkrati se naudjo poizvedovati po podatkovnih zbirkah arhivskega gradiva ter uporabo njihovih izsledkov povezati v praksi. Dijaki se ob takšnem delu naudjo komuniciranja v pravem pomenu besede: aktivno poslušajo, beležijo podatke, znajo dajati povratne informacije, znajo postavljati koristna vprašanja, krepijo natančnost opazovanja, znajo lodti in sumirati koristne podatke, ki jim bodo služili pri pripravi zaključkov raziskovalnega dela. Predvsem pa je pomembno, da znajo in se naudjo zaznavati in vzpostavid most med generacijami, vključenimi v projekt raziskovalnega dela. Takšna oblika dela zagotovo navaja na večjo sposobnost zlasti zgodovinskega raziskovanja, samoiniciativnosti in sposobnost oblikovanja lastnega mnenja.

MLAD I RAZISKC DVALCI RAZISKUJEJO OBRTNO DEJAVNOST KRAJA

Priprava za tovrstno raziskovalno delo temelji na dobri predhodni obravnavi obrtne zakonodaje, ki je bila do nastanka nove jugoslovanske države enotna, kasneje pa je zašla v različne oblike zakonskih podlag, ki so na ent in drugi srrani omogočale ali prikazale razvoj obrti. Za ves sedanji slovenski prostor, ki je bil tedaj pod madžarsko oblastjo, velja ugotovitev, da je bila obrt do politične spremembe meja leta 1918 omejena na izdelovanje predmetov za domačo, hišno uporabo. To je bilo opazno in vidno tudi po nastanku države SHS. Na eni in drugi strani je prevladovalo kovaštvo, kolarst\ro, tesarstvo, pletarstvo, mlinarstvo, oljarstvo, lončarstvo, medičarstvo, svečarstvo, tkalstvo, čevljarstvo in opekarstvo. Tako ali drugače so se na eni in drugi strani razvijale tradicionalne oblike obrti, ki so dobile zakonsko osnovo šele v času kraljevine Jugoslavije leta 1931. Zakón je nastal kot posnetek nekdanje avstrijske

Za Slovence pod madžarsko oblastjo je v 19. stol. veljala naslednja zakonodaja:

1884 XVII Zakón o industriji in obrti,

1890 XIII Dodelitev državnih ugodnosti domačim obrtnikom in industrijalcem,

1891 XIII O nedeljskem počitku v obrti in industriji,

1891 XIV O pomod delavcem v industriji in obrti v primeru bolezni.

102