Források a Muravidék történetéhez - Szöveggyűjtemény. 2. kötet, 1850-1921 (Szombathely-Zalaegerszeg, 2008)

FORRÁSOK 1850-1921

négy falu ezeket teljes egészében magáénak vallotta, míg az uraság, báró Sina Simon csak a rajtuk lévő fákat akarta nekik adni. Végül az illetékes bíróság a legelőn lévő fákat a volt jobbágyoknak ítélte, Jegelőjá­randóságukat pedig megemelte. Ok azon­ban nem elégedtek meg ennyivel, s még több legelőt kívántak. Ügyüket egészen a Hétszemélyes Tábláig vitték, sikert azon­ban nem értek el, mivel a legfelsőbb bírói testület is a korábbi ítéletet hagyta jóvá. Alperesek gáj erdejére nézve a tekin­tetes megyei törvényszék ítéletében kimondatott ugyan, miszerint faisza­tul 12 az elkülönített ligetek szolgáland­nak, melyek úgyis igen mérsékelt faál­lományt tartalmaznak; de - hogy vég­rehajtáskor semmi fennakadás vagy kétség ne lehessen - mégis határozot­tan kimondani szükséges, hogy azon osztott erdőligetek faészati térül egész kiterjedésükben alperesek bírásába maradnak, és hogy a külön lévő közös legelőből az erdőtéren kívül minden egyes telekre mennyi hold járand. Az erdőrészeken kívül minden egyes jobbágyülésre legelőül megítélt mennyiséggel, éspedig Adriánc 5 holddal, Alsó-, Közép-, FelsŐbisztrice 8 holddal, Brezovica 8 holddal, Cse­rencsóc 5 holddal, Gumilica 9 hold­dal, Lippa 8 holddal, Melinc 7 hold­dal, Nagy- és Kispalina 8 holddal, Tüskeszer 6 holddal, Zsizsekszer 5 holddal és Zorkóháza 6 holddal meg nem elégedhetnek, mert az úrbéri ta­bellák szerint is 4 vonósmarhával ro­botoltak, s mívelik földjeiket. Tehe­nek s egyéb háziállatok tartása is szük­Omenjenih štirinajst vasi jih je v celoti štelo za svoje, medtem ko jim je veleposestnik, ba­ron Simon Sina, nameraval dati oziroma odstopiti le drevesa, ki so rasla na njih. Na koncu je pristojno sodišče dosodilo drevesa na pašnikih bivšim podložnikom, njihovo pašnino pa dvignilo. Oni se s tem niso zado­voljili, dobiti so hoteli več pašnika. Zadeva je prišla pred sedemčlanski organ prizivnega sodišča. Uspeha pa niso dosegli, saj je tudi najvišji sodni zbor potrdil prejšnjo sodbo. ji' Glede tožencev v zvezi s šumo gaj se je blagorodno županijsko sodišče v svoji sodbi izreklo za te razmejene gaje, na katerih raste drevje zgolj v zmernih koli­činah; vendar je treba odločno povedati - da pri izvrševanju ne bi bilo nobenih zastojev ali dvomov -, da celotno šum­sko območje za nabiranja dračja 12 ostaja v lasti tožencev, in pa koliko oralov iz posebnega skupnega pašnika, razen ob­močja šume, pripada posamezni parceli. Razen šume pa s količino dosojenih pašnikov za vsak posamezni podložniški sedež, in sicer Odranci 5 oralov, Dol­nja, Srednja in Gornja Bistrica 8 ora­lov, Brezovica 8 oralov, Crenšovci 5 oralov, Gomilice 9 oralov, Lipa 8 ora­lov, Melinci 7 oralov, Velika in Mala Polana 8 oralov, Trnje 6 oralov, Žižki 5 oralov in Nedelica 6 oralov, ne morejo biti zadovoljni, saj so tudi po podlož­niških tabelah opravljali roboto in obde­lovali zemljo s 4 vprežnimi govedi. Tre­ba je imeti tudi krave in druge domače Živali in za njihovo rejo je potrebna naj­Faiszat, faészat vagy faizás: a jobbágyok tűzifa és épületfa szedési joga a földesúri erdőkben. 1 Nabiranje dračja: pravica podložnikov do nabi­ranja drv za kurjavo in gradbenega lesa v vele­posestniških gozdovih. 56

Next

/
Oldalképek
Tartalom