Források a Muravidék történetéhez - Szöveggyűjtemény. 2. kötet, 1850-1921 (Szombathely-Zalaegerszeg, 2008)
FORRÁSOK 1850-1921
négy falu ezeket teljes egészében magáénak vallotta, míg az uraság, báró Sina Simon csak a rajtuk lévő fákat akarta nekik adni. Végül az illetékes bíróság a legelőn lévő fákat a volt jobbágyoknak ítélte, Jegelőjárandóságukat pedig megemelte. Ok azonban nem elégedtek meg ennyivel, s még több legelőt kívántak. Ügyüket egészen a Hétszemélyes Tábláig vitték, sikert azonban nem értek el, mivel a legfelsőbb bírói testület is a korábbi ítéletet hagyta jóvá. Alperesek gáj erdejére nézve a tekintetes megyei törvényszék ítéletében kimondatott ugyan, miszerint faiszatul 12 az elkülönített ligetek szolgálandnak, melyek úgyis igen mérsékelt faállományt tartalmaznak; de - hogy végrehajtáskor semmi fennakadás vagy kétség ne lehessen - mégis határozottan kimondani szükséges, hogy azon osztott erdőligetek faészati térül egész kiterjedésükben alperesek bírásába maradnak, és hogy a külön lévő közös legelőből az erdőtéren kívül minden egyes telekre mennyi hold járand. Az erdőrészeken kívül minden egyes jobbágyülésre legelőül megítélt mennyiséggel, éspedig Adriánc 5 holddal, Alsó-, Közép-, FelsŐbisztrice 8 holddal, Brezovica 8 holddal, Cserencsóc 5 holddal, Gumilica 9 holddal, Lippa 8 holddal, Melinc 7 holddal, Nagy- és Kispalina 8 holddal, Tüskeszer 6 holddal, Zsizsekszer 5 holddal és Zorkóháza 6 holddal meg nem elégedhetnek, mert az úrbéri tabellák szerint is 4 vonósmarhával robotoltak, s mívelik földjeiket. Tehenek s egyéb háziállatok tartása is szükOmenjenih štirinajst vasi jih je v celoti štelo za svoje, medtem ko jim je veleposestnik, baron Simon Sina, nameraval dati oziroma odstopiti le drevesa, ki so rasla na njih. Na koncu je pristojno sodišče dosodilo drevesa na pašnikih bivšim podložnikom, njihovo pašnino pa dvignilo. Oni se s tem niso zadovoljili, dobiti so hoteli več pašnika. Zadeva je prišla pred sedemčlanski organ prizivnega sodišča. Uspeha pa niso dosegli, saj je tudi najvišji sodni zbor potrdil prejšnjo sodbo. ji' Glede tožencev v zvezi s šumo gaj se je blagorodno županijsko sodišče v svoji sodbi izreklo za te razmejene gaje, na katerih raste drevje zgolj v zmernih količinah; vendar je treba odločno povedati - da pri izvrševanju ne bi bilo nobenih zastojev ali dvomov -, da celotno šumsko območje za nabiranja dračja 12 ostaja v lasti tožencev, in pa koliko oralov iz posebnega skupnega pašnika, razen območja šume, pripada posamezni parceli. Razen šume pa s količino dosojenih pašnikov za vsak posamezni podložniški sedež, in sicer Odranci 5 oralov, Dolnja, Srednja in Gornja Bistrica 8 oralov, Brezovica 8 oralov, Crenšovci 5 oralov, Gomilice 9 oralov, Lipa 8 oralov, Melinci 7 oralov, Velika in Mala Polana 8 oralov, Trnje 6 oralov, Žižki 5 oralov in Nedelica 6 oralov, ne morejo biti zadovoljni, saj so tudi po podložniških tabelah opravljali roboto in obdelovali zemljo s 4 vprežnimi govedi. Treba je imeti tudi krave in druge domače Živali in za njihovo rejo je potrebna najFaiszat, faészat vagy faizás: a jobbágyok tűzifa és épületfa szedési joga a földesúri erdőkben. 1 Nabiranje dračja: pravica podložnikov do nabiranja drv za kurjavo in gradbenega lesa v veleposestniških gozdovih. 56