Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
Motvarjevci s 335 prebivalci madžarske narodnosti so omenjali kot najbolj madžarsko vas v vsem okraju. Oblast si je nezainteresiranost prebivalcev za Osvobodilno fronto razlagala s premajhno prisotnostjo predstavnikov nove komunistične ideje v ljudskih odborih. Hkrati pa so jim očitali, da novemu institucionalnemu sistemu in Narodnoosvobodilni fronti niso naklonjeni zaradi upanja v madžarsko revizijo. Kljub temu pa so prebivalci madžarske narodnosti poudarjali, da do Slovencev kot do skupnosti, s katero živijo, ne čutijo nobenega sovraštva, kar je veljalo tudi obratno. To je še zlasti veljalo za Motvarjevce, po deležu prebivalstva ene »najbolj madžarskih« vasi.130 Po desetletju, ko so Motvarjevci že spadali v murskosoboški okraj, se je v množični organizaciji socialističnega sistema - v SZDL, Socialistični zvezi delovnega ljudstva, v katero se je preoblikovala Osvobodilna fronta - že nekoliko povečalo število evidentiranih članov madžarske narodnosti. Pa tudi takrat je bil v Motvarjevcih delež včlanjenih le 19,9-odstoten, v Prosenjakovcih 31,4-odstoten, v Središču pa 44,6- odstoten.131 V obdobju 1945-59 je v Motvarjevcih delovala samostojna šola z madžarskim učnim jezikom brez slovenskega oddelka. Slovenski jezik so poučevali le določeno število ur, na višji stopnji več kakor na nižji (v drugem razredu so imeli učenci npr. dve uri slovenščine tedensko). 130 AS-RSNZ, 1931-, 1184., 4321-2 (inv. 183), 74-75. 131 AS-RSNZ, 1931-, 1184., 4321-2 (inv. 183), 174. 132 Uradni list Ljudske Republike Slovenije. V., 9., 23. 2.1948. Kulturno društvo v Motvarjevcih je imelo leta 1953 16 članov, poročali so o dveh večjih prireditvah, bralci pa so imeli na voljo trideset knjig. V vasi je delovala kmetijska zadruga, v njej pa tudi trgovina. 20. Lokalna uprava in politična DEJAVNOST V OBČINI PROSENJAKOVCI PO LETU 1945 Prosenjakovci so svoj značaj osrednjega kraja ohranili tudi v prvem desetletju druge jugoslovanske države. Na njihov status je vplivalo več osrednjih ustanov, uradov, šola, pošta itd. Poleg naselij s pretežno madžarskim prebivalstvom so k Prošenj akovcem spadala tudi naselja z večinskim slovenskim življem: Berkovci, Ivanjševci in Lončarovci. V Motvarjevcih, ki so v preteklosti po tradiciji gravitirali na naselja v dolnjelendavski občini, je bil položaj drugačen. Po zakonu, ki je začel veljati na začetku leta 1948 in je določal upravno razdelitev Ljudske republike Slovenije, so bili Motvarjevci kot samostojno naselje v okraju Dolnja Lendava navedeni pod zaporedno številko 17.132 Naslednje leto izpeljana večja reorganizacija se omenjenega naselja še ni dotaknila, status Motvarjevcev se je 337
