Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
spremenil leta 1952, ko so naselje priključili občini Prosenjakovci. Tudi nekaj drugih naselij, ki so pred tem prav tako spadala k dolnjelendavskemu okraju, so priključili k drugim občinam, tako da so izpadla iz gravitacijskega območja omenjenega okraja. Od pomladi 1952 so k novo ustanovljeni samostojni občini Prosenjakovci - delovala je naslednja tri leta - spadale naslednje vasi: Berkovci, Čikečka vas, Fokovci, Ivanjševci, Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Selo in Središče.133 O tem obdobju bom obširneje spregovoril v enem od naslednjih podpoglavij. Operativne občinske naloge, ki so se neposredno nanašale na prebivalstvo naselij, je vodil krajevni ljudski odbor s sedežem v Prosenjakovcih. Ob koncu vsakega koledarskega leta so v vseh naseljih redno sklicevali t. i. zbore volivcev oz. vaščanov; sklicevali so jih že leta 1945. Z izjemo Prosenjakovcev so zbore vaščanov takrat organizirali v zasebnih hišah, v Pordašincih pri družini Lajosa Balaica, v Središču pa pri Kálmánu Vörösu.134 Položaj okoliških vasi in življenje prebivalstva neposredno po drugi svetovni vojni bom osvetlil s kratko vsebinsko predstavitvijo zbora vaščanov. Na prosenjakovskem zboru vaščanov,135 ki se ga je decembra 1945 udeležilo okoli sedemdeset krajanov, so predstavniki ljudskega odbora prebivalcem predstavili direktive pristojnega ministrstva 133 Uradni list Ljudske Republike Slovenije II -19. 4.1952. 134 SIPAM/0284 Krajevni ljudski odbor Prosenjakovci, Sejni zapisniki za leto 1945. 135 Zbor vaščanov v Prosenjakovcih je bil 14. decembra 1945. 136 Zbor vaščanov v Pordašincih je bil 10. decembra 1945. 338 za prehrano. Po teh direktivah so morali vaški kmečki pridelovalci (v zapisnikih uporabljajo izraz posestniki) zbrati 50 stotov krompirja in ga v različnih pokrajinah predati za ljudi, ki so potrebovali pomoč. Obvezna oddaja je bila v dani situaciji veliko breme za pretežno kmečko prebivalstvo. Kljub temu so se kmetje dogovorili o količini »prispevka«, ki jo je morala prispevati posamezna družina, saj - kot je splošno znano - enostrankarski sistem ni dopuščal ugovorov. Na sestanku so sestavili tudi poimenski seznam ljudi, ki bi radi kmetovali, niso pa imeli dovolj obdelovalne zemlje. V Prosenjakovcih so decembra 1945 med prosilce obdelovalne zemlje zabeležili Sándorja Kercsmárja, Józsefa Gergarja, Pála Szollárja in Sándorja Lakatosa. Skupščini so poročali tudi o drugih nalogah in dejavnostih ljudskega odbora, ki so se med drugim nanašale na razdelitev oblačil in obutve za pomoči potrebne ljudi. Na zboru vaščanov so obravnavali tudi pogoje - ki so jih prejeli z višje ravni - za stiskanje bučnega olja. Predlagani način, po katerem so pridelovalci buč lahko uporabljali le določene oljarne, za večino prisotnih ni bil ugoden. Od vodstva ljudskega odbora so soglasno zahtevali, naj doseže sprejemljive pogoje za pridelovalce, ki olje pridelujejo za lastne potrebe. Tudi na dnevnem redu zbora vaščanov v Pordašincih, katerega se je udeležilo 26 oseb, so bila podobna vprašanja kakor v Prosenjakovcih.136 V Pordašincih so morali za obvezno oddajo
