Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
kredita, krajevna zadruga pripravljena prenoviti zgradbo. Premičnine je na začetku uporabljala okrožna zadruga, po njeni ukinitvi pa je uporabna pravica prešla na krajevno kmetijsko zadrugo.125 28. aprila 1948 je bila nacionalizirana tudi tovarna Károlya Koltaya. Preostalih zgradb v lasti družine se nacionalizacija na srečo ni polastila. Lastnika so pregnali iz njegove nekdanje tovarne, vendar so ga pozneje, domnevno leta 1949, poklicali za obratovodjo, ker so uvideli, da po partijski liniji nameščene osebe niso sposobne voditi proizvodnje. Žena Károlya Koltaya se je spominjala, da je bil trn v peti okoliškim organizacijam komunistične partije, zato so ga tudi nenehno maltretirali. S tem je povezana tudi njegova napotitev na prisilno delo v Dalmacijo, v Zadar, konkretnega razloga zanjo mu niso nikoli povedali.126 Zapisniki prošenjakovskega občinskega ljudskega odbora te navedbe potrjujejo. S Koltayem so namreč - formalno - v okviru tega organa sklenili delovno razmerje z namenom izvajanja nalog gospodarskega značaja.127 Razna na Ministrstvu za notranje zadeve sestavljena poročila kažejo na to, da so prebivalci - neposredno po vojni, predvsem ko je bila državna meja manj strogo varovana - obmejnih vasi zapustili svoj rojstni kraj in emigrirali na Madžarsko. Tako so številni odšli iz vasi v okolici Prosenjakovcev kakor tudi iz Motvarjevcev. Z območja prošenjakovske policije je v enem desetletju čez mejo prebegnilo okoli 52 oseb, od katerih se jih je vrnilo 17. Večina med njimi ni bila madžarske narodnosti.128 Madžarski skupnosti so očitali pretirano nacionalno navezanost, celo revizionizem. Trdih so tudi, da jih zgolj nenaklonjenost Sovjetski zvezi omejuje pri še intenzivnejših stikih z Madžarsko. Oblast je z namenom, da se Madžari ne bi začeli ukvarjati s politično dejavnostjo, okoli leta 1948 močno spodbujala ustanavljanje kulturnih društev. »Tam naj izživijo svojo nacionalno navezanost,« so poudarjali. Iz navedenega poročila je razvidno, da je bilo takrat v Prosenjakovcih 68 odstotkov prebivalcev madžarske narodnosti, v Čikečki vasi 60 odstotkov, v Motvarjevcih pa 100 odstotkov.129 Po nacionalnosti je za »najbolj madžarsko« veljalo naselje Središče. Nova jugoslovanska oblast si je po letu 1945 prizadevala za včlanitev madžarskega prebivalstva v t. i. množično organizacijo Osvobodilne fronte (OF). Ta težnja se je izkazovala tudi ob različnih formalnih volitvah. Kljub temu da so člane pridobivali z intenzivnim pritiskom, se je v OF v dolnjelendavskem okraju včlanilo le 27 odstotkov prebivalcev, v Motvarjevcih, ki so spadali v dolnjelendavski okraj, je bil delež včlanjenih precej pod povprečjem okraja; včlanilo se je le 15 odstotkov prebivalstva. Naselje 125 SI_PAM/0503 Občinski ljudski odbor Prosenjakovci, 346. 126 Göncz László: Nagyon megszerette Pártosfalva szép vidékét. 127 SI_PAM/0503 Občinski ljudski odbor Prosenjakovci, T 4531-53(3c). 128 Arhiv Republike Slovenije, Republiški sekretariat za notranje zadeve (v nadaljevanju AS-RSNZ), 1931., 1184., 4321-2 (inv. 183); AS-RSNZ, 1931., 1184., 4321-2 (inv. 183), 186. 129 AS-RSNZ, 1931., 1184., 4321-2 (inv. 183), 48-49. 336
