Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
Med veliko gospodarsko krizo (1929-1933) in po njej so se življenjske razmere na območju Prosenjakovcev še naprej slabšale. Večjih infrastrukturnih vlaganj sami niso zmogli. V tako težkem položaju je bila dobrodošla pomoč, ki jo je spomladi leta 1937 zagotovil banski urad. Predvsem za gradnjo cest in mostov, s katero bi spodbudili gospodarstvo, so dobili devet tisoč dinarjev državne pomoči. Pri tem je bilo predvsem za omilitev velike brezposelnosti pomembno, da so v okviru del, ki so jih izvajali s pomočjo subvencije, zaposlili domačine in prebivalce okoliških vasi.90 V življenju okoliških vasi so imeli pomembno vlogo prosenjakovski sejmi. Za območje, takrat razumljeno kot mikroregija, je takratni tisk ugodno ocenil (skliceval se je na mnenje udeležencev), da so kmetje 2. septembra 1937 na sejem prignali petdeset glav goveje živine, kar kaže na živahno trgovino.91 Károly Koltay je jeseni 1937 v Prosenjakovcih odprl manjši tekstilni obrat s popolnoma novimi nemškimi šivalnimi stroji. V začetku je v obratu delalo osem mladih žensk iz naselja.92 Poleg tega je imela družina Koltay v obdobju med obema vojnama v lasti tudi eno najpomembnejših trgovin z mešanim blagom v širši okolici; pred tem je posedovala tudi mlin. Ena od družinskih članic se je spomnila, da se je oče Károlya Koltaya iz Ratkovcev 90 MK, 6. 6.1937. 26. 91 MK, 12. 9.1937.37. 92 MK, 3.10.1937- 40. 93 Göncz László: Nagyon megszerette Pártosfalva szép vidékét (sociografski zapis na pc 94 SI PAM/0962 Združenje obrtnikov Lendava, Seznam vajencev. 95 MNL VaML XIV. 10. Klekl József iratai. 331-362. föl. preselil v Prosenjakovce po izgradnji mlina. Tovarna pletenin je ob koncu tridesetih let prejšnjega stoletja zaposlovala okoli 45-50 oseb, večinoma iz Prosenjakovcev.93 Imre Tóth iz Motvarjevcev je bil po strokovnih ocenah med takrat najbolj znanimi strugarskimi mojstri v dolnjelendavskem okraju, pomembno vlogo pa je imel tudi pri vajeniškem izobraževanju.94 Za Motvarjevce je bila v tridesetih letih 20. stoletja kot pomemben vir dodatnega zaslužka najpomembnejša prodaja lesa iz okoliških gozdov. Zainteresirani pa niso bili vedno zadovoljni z ukrepi državnega gozdnega gospodarstva. Ob parlamentarni analizi zemljiške reforme je poslanec Jožef Klekl očital oblastem, da si v okolici Motvarjevcev in Kobilju neupravičeno prizadeva za popolen posek gozdov. Opozorilo je bilo upravičeno, saj so s takim načinom gospodarjenja želeli iz prekmurskih gozdov izvoziti večjo količino lesa, kar je Klekl odločno zavrnil z utemeljitvijo, da po njegovem mnenju prebivalci ne dobijo zasluženega denarja.95 Prosenjakovci so se ob koncu tridesetih let kljub splošni gospodarski krizi že nekoliko razvili; 24. septembra 1939 so dobili nov gasilski dom. V zgradbi so dobile prostor tudi kulturne dejavnosti, kar kaže na živahno kulturno življenje naselja. Gradnjo objekta so intervjuja, ki je še v rokopisu - v avtorjevi lasti). 323
