Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
prebivalci vasi podprli s konkretnimi donacijami, v veliki meri pa so pomagali tudi s prostovoljnim delom.96 V Motvarjevcih so v tridesetih letih 20. stoletja obratovali trije mlini: Mrazov parni mlin in vodna mlina, katerih lastnika sta bila Győző Jankó in Kálmán Nemes. Največji posestnik v Motvarjevcih je bil Mraz, ki je izviral iz kraja Ivánc v Železni županiji in je gospodaril na Voglerjevem posestvu. Njegova žena je bila potomka bogate Voglerjeve družine iz Petanjcev. Največ obdelovalnih zemljišč je preseglo velikost sto hektarjev. Nekateri se še spomnijo, da so imeli tri stalne kočijaže in številno služinčad. Njihovo veliko čredo krav je običajno pasel najeti pastir. Najpomembnejši in daleč naokoli znan mlečni proizvod družine Mraz je bil sir, ki so ga v velikih količinah izdelovali tudi med drugo svetovno vojno. Prodaji namenjene proizvode so opremili z nalepko »Szécsiszentlászlói trapista sajt« (Motvarjevski sir trapist). Z Voglerjevim posestvom se bom na kratko ukvarjal tudi v naslednjem podpoglavju. V vasi je bilo več premožnih kmetov z med petnajst in dvajset hektari veliko ali celo večjo posestjo (npr. družina Kóczán). Med obema svetovnima vojnama so bili Motvarjevci z okoli petsto prebivalci bistveno večje naselje kakor danes. Spadali so med najbogatejša naselja v pokrajini, kjer v nasprotju z drugimi sosednjimi naselji ni bilo nobene s slamo krite hiše. Tam je med obema vojnama delovala tudi žandarmerija.97 V obravnavanem obdobju in pozneje je bilo nekaj obrtnikov tudi v Čikečki vasi. Ob kmetijstvu so se ukvarjali tudi s posameznimi obrtmi. Ella Pivar je v svojem rokopisu, sklicujoč se na pripovedovalce Emila Marsika, Jenőja Kakasa, Olgo Horvát, Aranko Miholics in Gézo Papa, zapisala, da je v t. i. spodnjem delu vasi obratoval mlin v lasti Andrása Horvátha, drugi mlin pa je bil v lasti družine Császár. Oba objekta so uporabljali tudi prebivalci okoliških vasi. Med drugo svetovno vojno je domačin Béla Németh na »gornjem« delu vasi zgradil parni mlin, vendar ta nikoli ni obratoval. Dániel Kakas je kot mizar in izdelovalec stavbnega pohištva delal že pred prvo svetovno vojno in po njej. Med obema vojnama je imel - domnevno z manj uspeha - v lasti tudi gostilno. Njegov zet Károly Marsik (sin gozdarja češkega rodu na gornjelendavskem veleposestvu) je v zgradbi nekdanje gostilne uredil svojo kramarijo; ta je delovala do konca štiridesetih let. Med drugo svetovno vojno se je Marsikova trgovina domnevno preoblikovala v zadrugo in se razširila tudi na sosednja naselja. Druga trgovina v Čikečki vasi je bila v lasti Jenőja Kakasa. V okoliških vaseh je bilo znano tudi tkalstvo družine Fartelj iz Čikečke vasi, družina Pojbics pa se je ukvarjala s ščetkarstvom. S tem naseljem je povezana tudi dejavnost Kálmána Papa, t. i. lcupinarstvo, to je trgovanje s kokošjimi jajci.98 96 MK, 8.10.1939.30. 97 Göncz László: Ha újrakezdhetné, a zenének még nagyobb szerepet szánna az életében. 108-109. 98 Rokopis Elle Pivar. 324
