Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
pojmovanju domovine je odcepitev od Madžarske prav tako pustila globoke sledi. Nekateri se spominjajo, da so še zelo dolgo, celo desetletja, o tem govorili kot o tragičnem dogodku. Še zlasti težavna je bila državna meja v naselju Središče, saj je potekala v njihovi neposredni soseščini in je sekala obe pomembni cestni povezavi z naseljema Somorovci (Szomoróc) in Magyarszombatfa. V druge smeri, z izjemo Prosenjakovcev, pa je bil promet zelo otežen. Tudi v smeri Domanjševcev je bila na voljo le zelo slaba cesta, ki je vodila skozi sosednji gozd. V prvih povojnih letih je bilo naselje Središče tesneje povezano le z Domanjševci, s Prosenjakovci - kljub tamkajšnji pošti - pa takrat še niso bili tako tesno povezani. Tudi z okoliškimi naselji, kjer so živeli Slovenci, so imeli malo stikov. Mešani zakoni so bili takrat že prava redkost.71 Prebivalstvo so zanimale za kmetijska območja pomembne vsakokratne volitve in politične odločitve. Pozneje, v tridesetih letih, pa so pozornost ljudi pritegnili tudi drugi dogodki. Med slednje bi lahko uvrstili umor kralja Aleksandra 9. oktobra 1934. V Prosenjakovcih so 1. decembra organizirali veliko žalno slovesnost, katere so se v velikem številu udeležili vaščani in prebivalci sosednjih naselij.72 i3. Upravne in politične razmere V OBDOBJU MED OBEMA VOJNAMA Pripadnost in položaj petih vasi sta se glede javne uprave in lokalne samouprave pogosto spreminjala. Na odločitve prekmurskih Madžarov so ob različnih volitvah vplivali tako protislovno politično ozračje v obdobju med obema vojnama kakor tudi verska ter narodna pripadnost. Na volitvah takoj po koncu prve svetovne vojne prebivalci z volilno pravico glasu niso mogli oddati v svojem naselju. Prebivalci Središča so volili v Domanjševcih, prebivalci Prosenjakovcev, Čikečke vasi in Pordašincev v Fokovcih, prebivalci Motvarjevcev pa v Kobilju. Volilni glasovi prvih štirih naselij so bili del rezultatov murskosoboškega volilnega okrožja, medtem ko so se volilni glasovi Motvarjevčanov »šteli« v dolnjelendavskem volilnem okolišu. Na parlamentarnih volitvah leta 1923 se je večina volilnih glasov prekmurskih Madžarov na območju lendavskega okraja porazdelila med Radičevo hrvaško stranko, ki je imela značaj nacionalne stranke, in Kleklovo ljudsko stranko. Na območju Prosenjakovcev sta precejšnje število glasov dobila kmečka stranka Géze Hartnerja in regionalna radikalna stranka, ki jo je vodil lastnik mesne industrije Benko.73 Benku se je priključil tudi Štefan 71 Göncz László: Egy peremvidék hírmondói. Mura menti életképek a 20. század első'feléből Budapest, A Magyar Nyelv és Kultúra Nemzetközi Társasága - Anyanyelvi Konferencia, 2006.133-141. 72 Murska Krajina (továbbikaban: MK). 1934. december 23. 52. 73 Kokoli Miroslav: Prekmurski Slovenci 1919-1941. Murska Sobota, Pomurska založba, 1984.158-159. 318
