Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
Kühár, ustanovitelj tednika Mörszka Krajina, s svojo Enotno prekmursko stranko, ki je imela na območju, kjer so živeli Madžari, prav tako precejšnjo podporo. Ella Pivar je v svojem diplomskem delu ugotovila, da je določen del volilnih upravičencev iz Središča, Domanjševcev, Prosenjakovcev, Čikečke vasi in Pordašincev ter Motvarjevcev na parlamentarnih volitvah 18. marca 1923 svoj volilni glas namenil Kiiharju. Ella Pivar je ugotovila, da je Kiihar leta 1922 - tudi zaradi svojih političnih ciljev - začel izdajati dvojezični tednik Mürszka Krajina - Muravidék, v katerem so bile objavljene pesmi, ki jih je Ferenc Danes, čevljarski mojster iz Prosenjakovcev, napisal v madžarskem jeziku.74 V obravnavanih naseljih je reorganizacija javne uprave leta 1928 prinesla spremembe, saj je bila pod imenom Prosenjakovci ustanovljena občina, h kateri so poleg Prosenjakovcev spadala naselja Čikečka vas in Pordašinci, pa tudi Berkovci in Ivanjševci s pretežno slovenskim prebivalstvom. Središče je spadalo k občini Domanjševci, Motvarjevci pa h Kobilju.75 Omenjeni sistem javne uprave ni dolgo trajal. V državi, kjer je po letu 1929 kralj Aleksander razveljavil t. i. vidovdansko ustavo in uvedel diktaturo, so leta 1932 - z močno centralizacijo, kar je bilo zlasti neugodno za madžarske vasi z maloštevilnim prebivalstvom 74 Rokopis Elle Pivar. 75 Muravidék. Gazdasági-politikai és társadalmi hetilap (továbbiakban: Muravidék). 76 MK, 27.11.1932. 39.; MK, 5- 2.1933- 6. 77 MK, 29.10.1933. 44. 78 Službeni list kraljevine banske uprave Dravske banovine. 11.4.1934. 29/362.- sistem samouprave ponovno korenito reorganizirali. Novo nastale občine so morale imeti najmanj dva tisoč prebivalcev. Po prvotni določbi zakona bi bila do takrat samostojna prosenjakovska občina ukinjena in bi bila skupaj z naselji z madžarskim življem, ki so spadala k njej, priključena k novo ustanovljeni občini Fokovci. Središče bi skupaj z Domanjševci, ki sta bila do tedaj evidentirana kot občinski središči, postalo del občine Križevci.76 Dejansko pa je bil poznejši položaj ugodnejši za povezanost vasi z narodnostno mešanim prebivalstvom. Predvidena fokovska občina ni bila ustanovljena. Na novo je bila organizirana prosenjakovska občina, ki je povezovala Prosenjakovce, Čikečko vas, Pordašince in Središče, torej vasi z večinskim madžarskim prebivalstvom. V omenjeno občino so spadale tudi slovenske vasi Berkovci, Selo, Ivanjševci, Ratkovci in Fokovci.77 Naselje Motvarjevci, ki je spadalo v dolnjelendavski okraj, je imelo poseben položaj, saj so ga ločili od Kobilja in ga priključili občini Bogojina. Tja so poleg Bogojine spadala še tri druga naselja s slovenskim prebivalstvom, ki so bila razmeroma oddaljena od Motvarjevcev. Glede na to so Motvarjevci od leta 1933 spadali k bogojinskemu volilnemu okrožju.78 Ker je bilo delovanje urada pomemben element uveljavljanja institucionalnega sistema, se je naselje Prosenjakovci med oko. 1928.4. 319
