Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
jugoslovanski strani sta bila posebno dejavna ministra Antič in Ninčič ter bernski veleposlanik Jovanovič, na madžarski strani pa takratni zunanji minister Miklós Bánffy in član komisije Károly Vassei. V pogajalskih ciklusih so bila obdobja, ko niso govorili o predlogu vrnitve zgolj 27 naselij, ampak se je zastavljalo vprašanje morebitne ponovne priključitve celotnega Prekmurja k Madžarski. Na pogovorih so omenjali tudi možnost plebiscita.65 Kljub temu da so posamezne faze pogajanja že kazale na pripravljenost podpreti predlog korigiranja meje, se to ni zgodilo. Med drugim je jugoslovanski predsednik vlade Pašič svojemu zunanjemu ministru prepovedal, da bi soglašal z dogovorom o plebiscitu. Proti »madžarskim interesom« so bili tudi drugi mednarodni dejavniki. Svet ambasadorjev je kot najvišji organ Združenih narodov 10. novembra 1922, sklicujoč se na jugoslovansko odklonilno stališče, dokončno zavrnil predlog Komisije za določitev meje. Tako je bilo odločeno, da bodo - poleg drugih obmejnih naselij - Prosenjakovci, Središče, Pordašinci in Čikečka vas, ki so bila prej v Železni županiji, in naselje Motvarjevci, ki je spadalo pod interesno sfero Županije Zala, prešla pod oblast Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pika na i je bil zagrebški končni razmejitveni akt, podpisan 8. julija 1924. Z dejavnostjo Komisije za določitev meje je povezana tudi domnevna dejavnost grofa Carla von Matzenauerja, ki jo v svoji knjigi navaja njegova vnukinja Karolina Zrim.66 Karolina Zrim piše, da 65 Göncz László: A Muravidéki magyarság 1918-1941.112-116. 66 Zrim Karolina: A Matzenauer család az emlékeimben. 8. 314 je grof Matzenauer ob koncu prve svetovne vojne skupaj z Japonci sodeloval v mednarodni komisiji, katere naloga je bila določiti severovzhodni slovenski del jugoslovansko-madžarske mejne črte. Malo verjetno je, da bi dogodek potekal prav ob koncu prve svetovne vojne, saj se tudi ne ujema z dogodki iz leta 1919, v določeni meri pa bi bil lahko povezan s prisotnostjo Komisije za določitev meje v Prekmurju; ta je bila tukaj jeseni 1921. Po mnenju Karoline Zrim je grof von Matzenauer v komisiji podprl na novo določeno mejno črto, torej rešitev, da bi Prosenjakovci z okolico pripadli jugoslovanski državi. O vlogi prošenjakovskega grofa se poraja več strokovnih dilem, ki jih je zaradi verodostojnosti dogodkov treba razčistiti. Raznoliki zgodovinski viri ne kažejo na to, da bi imel Matzenauer, ki je bil mednarodno nesporno znan in vpliven, v Komisiji za ugotavljanje meje kakšno posebno vlogo. Seveda pa je mogoče, da je bil v kakršnikoli povezavi z japonskim članom ali strokovnjakom komisije. Po drugi strani pa je večina članov omenjene komisije (z izjemo jugoslovanskega pooblaščenca Čolaka Antiča) podprla vrnitev obmejnega pasu Madžarski, kar so tudi predlagali. Če je torej grof Matzenauer predlog komisije v kakršnikoli obliki podprl, potem se ni strinjal s »tudi še danes veljavno« mejno črto, torej tisto, ki je bila določena s trianonsko mirovno pogodbo. Karolina Zrim v svoji knjigi omenja, da je njen ded v času svojega delovanja v komisiji organiziral podpisovanje peticije s strani kmetov madžarske narodnosti, s katero so zahtevali, naj priključijo vasi z madžarskim prebivalstvom, predvsem Prosenjakovce, Porda-
