Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
šince in druga naselja, k Jugoslaviji, oziroma naj premaknejo mejno črto proti Madžarski. Komisija za določitev meje je želela mejno črto popraviti v korist Madžarske, torej nikakor ni predlagala njenega premika bolj proti vzhodu. Znano je tudi, da so bile takrat v obmejnih prekmurskih vaseh - pa ne le v madžarskih, ampak tudi v mnogih slovenskih ter v okrajnem središču v Murski Soboti - demonstracije za priključitev k Madžarski.67 Konkretni viri ne kažejo na to, da bi prebivalci madžarske narodnosti iz Prosenjakovcev in Pordašincev podpisali peticijo z nasprotno zahtevo. Za prekmurskimi madžarskimi demonstracijami je bila nesporno madžarska propaganda, podobno so bile v manjši meri prisotne tudi spodbude v korist jugoslovanskih manifestacij. Na podlagi knjige Karoline Zrim lahko sklepamo, da grof von Matzenauer ni posebno simpatiziral z madžarskimi interesi, zato tudi ne želim izključiti niti njegove morebitne dejavnosti v podporo Jugoslaviji niti njegovega posrednega vpliva na določene diplomatske kroge. Vendar pa ne poznam virov, ki bi dokazovali, da je grofa pri njegovem delovanju podpiralo lokalno prebivalstvo madžarske narodnosti. Prav nasprotno, potem ko je komisija zapustila Prekmurje, so Jugoslovani med demonstranti, ki so podpirali Madžarsko, začasno zajeli kakšnih sedemsto prebivalcev in jih za krajši čas zaprli, med njimi arhivski viri konkretno omenjajo tudi prebivalce Prosenjakovcev in Pordašincev.68 67 Göncz László: A Muravidéki magyarság 1918-1941.103-116. 68 MNL VaML IV. 423. a. 50/1921. Po podatkih Karoline Zrim je grof von Matzenauer »dal na voljo komisiji dvorec, članom komisije je zagotovil prenočišče in hrano«. Čeprav konkretni viri ne potrjujejo niti tega, pa ne želim oporekati resničnosti trditve o zagotavljanju storitev, saj so se med mesece trajajočimi pogovori in usklajevanji strokovnjakov in podkomisij dogodki odvijali na različnih lokacijah. Grof, dobro znan v mednarodnem okolju, s svojim širokim poznanstvom v tistih usodnih dneh zanesljivo ni sedel križem rok, torej bi lahko prišlo do pogovorov in srečanj v dvorcu, kjer bi nekoliko uveljavil tudi svoj vpliv. Komaj verjetno pa je, da bi t. i. glavna komisija prespala v dvorcu; delovanje in gibanje ugledne mednarodne komisije, ki jo je vodil Cree, sta znana za vsak dan posebej. Ne glede na nekatere omenjene vsebinsko vprašljive dele v knjigi spominov Karoline Zrim, pa je njena publikacija zelo pomemben in dragocen lokalni zgodovinski vir. Na stališče grofa von Matzenauerja, naj območje Prosenjakovcev ne bi spadalo pod madžarsko, ampak pod jugoslovansko državo, je lahko - posredno vsekakor - vplival še en vidik. Dobro se je namreč vedelo za njegove močne slovanske povezave, ki jim je posvečal veliko pozornosti. Na začetku prve svetovne vojne so, gotovo tudi zaradi njegovih prejšnjih konfliktov, nekateri so ga namreč imeli za ruskega vohuna, na njegove ruske kontakte postale pozorne tudi takratne oblasti. Tednik Alsólendvai híradó je temeljito raziskal Matzenauerjevo aretacijo poleti 1914 in ugotovitve ter domneve objavil v članku »Skrivnostni grof Prosenjakovcev«. Iz 315
