Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)

László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja

V primeru drugih vasi, ki so takrat spadale k prošenj akovskemu krajevnemu notariatu - Berkeháza (Berkovci), Csekefa (Čikečka vas) in Kisfalu (Pordašinci) - v okviru omenjenega drugega kroga preimenovanj ni prišlo do sprememb, medtem ko je bilo ime naselja Jánosfa (Ivanjševci) spremenjeno v Alsójánosfa, ime Szerdahelya (Središče) pa v Kisszerdahely zato, ker sta kraja s tema imenoma že obstajala drugod po državi.28 Preimenovanje naselja Pordasinc (Pordašinci) v Kisfalu je bilo izvedeno že prej. Ime naselja Szentlászló (Motvarjevci), ki je spadalo k Županiji Zala, se takrat ni spremenilo, naselje se je v okviru Madžarske ves čas imenovalo Szécsiszentlászló.

Pri preimenovanjih je bil nedvomno prisoten namen spremeniti imena tistih naselij, ki ne zvenijo madžarsko. Na ožjem območju Prosenjakovcev se je ime Prosznyákfa (Prosenjakovci) spremenilo v Pártosfalva, ime Pordasinc (Pordašinci) pa v Kisfalu. V slovenski strokovni literaturi in raznih karakterizacijah se pogosto navaja teza, da je takratna madžarska oblast s pomadžarjenjem zavračala slovansko poreklo t. i. »vendskega« prebivalstva, kar pa v celoti ne ustreza trditvam. V nekaj primerih, predvsem pri sporih o pripadnosti ozemlja po prvi svetovni vojni, se je to dejansko dogajalo, a je bilo tudi precej nasprotnih primerov. V večkrat citirani zbirki iz leta 1898 z naslovom Vasvármegye (Železna županija), ki so jo o prekmurskih Slovencih napisali znani znanstveniki, lahko beremo:

28 MNL VaML Vas Vármegye Alispánjának iratai, Közigazgatási iratok XIII. 280/1906.

298

Pismo predstojnikov naselja Čikečka vas murskosoboškemu uradu okrajnega glavarstva