Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)

László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja

Vendsko ljudstvo je ena glavnih vej slovanske rase [...] Ime »Vend« so dobili verjetno po svojem nekdanjem bivališču, današnjem Brandenburgu, kjer je ob njegove bregove butalo Baltsko morje, po nekdanjem imenu sinus Venedicus [...] »Vendi« - torej Slovenci - so izredno marljivi in opravljajo celo vrsto poklicev, a so kljub trdemu delu skromni [...j Rade volje plačujejo za šole, svoje otroke z veseljem in redno pošiljajo v šolo. Njihove učitelje spoštujejo in cenijo. Ko slovenski fantje nadaljujejo šolanje, se najpogosteje učijo za župnika ali učitelja. Praviloma je sedemdeset tisoč Slovencev, ki živi v Železni županiji kot ostanek slovanskega oz. slovenskega prebival­stva nekdanje Panonije, vrlih, pridnih in so dobri madžarski domoljubi,29 7. Kratek opis družine Matzenauer V Prosenjakovcih je imel takoj po prelomu stoletja pomemb­no vlogo grof Carl von Matzenauer, veleposestnik in lastnik dvor­ca. Na kratko bom povzel njegovo izjemno bogato in pestro življe­nje ter visoke funkcije. Daljši zapis o družini in prošenjakovskem dvorcu vsebuje spominska knjiga njegove vnukinje Karoline Zrim. Matzenauer je bil v monarhiji nedvomno ugleden diplomat, do­mnevno z markantnimi osebnostnimi lastnostmi, ki pa marsiko­mu niso bile všeč in je bil zaradi njih po priselitvi v Prosenjakovce v konfliktu z lokalnim prebivalstvom. V pismu okrajnega glavarja, ki se je okoli leta 1910 ukvarjal s postopkom podelitve državljanstva, beremo, da je Carl von Matze­nauer (v madžarskem jezikovnem okolju so njegovo ime večinoma pisali Károly) leta 1900 kupil prosenjakovsko veleposestvo, kamor se je z družino naselil še istega leta. V naslednjih letih je s krajšimi prekinitvami tam tudi redno prebival. Pri omenjenem postopku so se pojavili dvomi o Matzenauer j evi misiji, njegovi vlogi v diplo­maciji in celo o njegovi verski pripadnosti, kar je domnevno izvi­ralo iz medsebojnih konfliktov z organi oblasti in s predstavniki lokalne uprave. Med drugim so težave pogosto povzročali tudi stiki med Matzenauerjem in uradnimi organi, kar je po vsej verjetno­sti izviralo iz medsebojne nenaklonjenosti. V zvezi z omenjenim postopkom je murskosoboški okrajni glavar zaprosil županijskega podžupana in pristojne službe Ministrstva za notranje zadeve za preiskavo in ugotovitve, da bi lahko končal postopek izdaje dovo­ljenja za bivanje, ki je bilo vezano na državljanstvo.30 Ker je tudi grof Matzenauer v zvezi s postopkom vložil več pritožb, je iz urada podžupana Železne županije prišlo za murskosoboškega okrajne­ga glavarja pismo, v katerem je nakazoval na kompromis in for­malni zaključek postopka. V pismu navaja: Določbe 6. paragrafa V. zakona iz leta 1903 se za pritožnika ne uveljavijo, predmet spora lahko predstavlja zgolj to, ali je pritožnik v Prosenjakovcih stalni tujec ali nočitveni (pomeni: da tam zgolj prenočuje - op. avtorja).31 29 Vasvármegye. Magyarország vármegyéi és városai. 390-392. 30 SI_PAM/0088 Okrajno glavarstvo Murska Sobota, Zaplet z ugotavljanjem domovinstva lastnika graščine v Prosenjakovcih Karla Matzenauerja, spis 5637/1910. 31 SI_PAM/0088 Okrajno glavarstvo Murska Sobota, Zaplet z ugotavljanjem domovinstva lastnika graščine v Prosenjakovcih Karla Matzenauerja, spis 5637/1910. 299

Next

/
Oldalképek
Tartalom