Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
6. Sprememba krajevnih imen NA PRELOMU 19- IN 20. STOLETJA Poenotenje krajevnih imen, njihovo uradno zaznambo in odpravo negotovosti pri rabi je v obdobju dualizma delno spodbujala potreba po modernizaciji. Vzpostavitev sodobnejšega sistema krajevnih imen v večnacionalni Madžarski, tako tudi v zgodovinski Železni županiji, je imela številne značilnosti. Pomemben vidik teh sprememb je bilo pomadžarjenje tistih tujih krajevnih imen, ki niso zvenela madžarsko. K temu, da se je po letu 1880 začelo pravo gibanje za spremembo imen, je prispevalo tudi navdušenje ob pripravah na tisočletnico prihoda Madžarov na to ozemlje (1896). Tudi okolice Prosenjakovcev se je »dotaknila« uredba št. 60.981/1887 Ministrstva za notranje zadeve, ki se je sicer nanašala na devetdeset slovenskih naselij v takratni Železni županiji in je ime takratnega naselja Pordasincz (Pordašinci) spremenila v »Kisfalu«. V okoliških vaseh so na podlagi omenjene uredbe spremenili imena več naselij: tako so nastala iz Jansócz (Ivanjševci) Jánosfa, iz Gerencserócz (Lončarovci) Gerőháza, iz Falkócz (Fokovci) Úrdomb, iz Ratkócz (Ratkovci) Rátkalak.26 Na podlagi leta 1898 sprejetega IV. zakona, s katerim so si prizadevali poenotiti krajevna imena na vseh območjih države, se je proces nadaljeval tudi pozneje. Slovenska krajevna imena murskosoboškega okraja so se še naprej spreminjala. Tudi naselje Prosznyákfa (Prosenjakovci), kjer so takrat živeli že večinoma madžarski prebivalci, je zaradi svojega premalo madžarsko zvenečega imena dobilo novo ime. Sprememba imena naselja Prosznyákfa (Prosenjakovci) v Pártosfalva je bila izvedena po določbi omenjenega zakona, in to na podlagi ukaza notranjega ministrstva, ker so zoper prvotni predlog Poroszi vložili ugovor pri notranjem ministru. Po zakonu je bilo treba pri določitvi spremenjenega imena naselja uporabiti enega od dejavnikov, kot so tradicija, zemljepisne in topografske značilnosti, izogniti pa so se morali tudi staremu načinu pisanja in tujezvenečemu imenu. V primeru naselja Prosznyákfa (Prosenjakovci) je bil odločilni element za spremembo izogibanje nemadžarsko zvenečemu imenu. Iz razlage ugotavljam, da so kot novo ime naselja predlagali ime Poroszi, zoper katerega pa je skupščina Železne županije ugovarjala in namesto tega predlagala ime Pártosfalva. Razumevanje tega pojava nekoliko zamegljuje dejstvo, da je bila v uradnih dokumentih formalno kot predlagatelj variante Poroszi prav tako navedena skupščina Železne županije, iz teh dokumentov pa ni jasno razviden razlog za spremembo iz variante Poroszi v varianto Pártosfalva. Ugovor, ki je bil predložen zoper predlagano ime naselja, so pristojni na notranjem ministrstvu sprejeli kot utemeljen, zato so se na predlog skupščine Železne županije odločili za ime Pártosfalva (Prosenjakovci).27 26 Források a Muravidék történetéhez - Viri za zgodovino Prekmurja. 2. kötet - 2. zvezefe.117-120. 27 MNL VaML Vas Vármegye Alispánjának iratai, Közigazgatási iratok 4881/1907- 54. és 66. 297
