Kovács Attila (szerk.): Határok mentén. Fejezetek Csekefa, Kisfalu, Pártosfalva, Szentlászló és Szerdahely történetéből (Pártosfalva - Ljubljana - Lendva, 2015)
László Göncz: Območji Prosenjakovcev in Motvarjevcev od srede 19. do zadnje četrtine 20. stoletja
naselju Središče; krožek je deloval do konca prve svetovne vojne. Ob ustanovitvi je funkcijo predsednika prevzel Pál Papp, za tajnika pa je bil izvoljen Sándor Horváth. V listinah iz zbirke Statuti društev, ki jih hranijo v Arhivu Železne županije, je Ella Pivar odkrila, da je Ministrstvo za notranje zadeve 25. marca 1911 z uredbo št. 43783/1911 potrdilo Statut bralnega krožka. Uredba je med drugim določala, da je moral krožek zaprositi za dovoljenje za organizacijo javnih bralnih in drugih večernih prireditev.24 Med cilji bralnega krožka so navedeni: pospeševanje družabnega življenja in prosvete, negovanje ljubezni do sočloveka, razvijanje svobodomiselnih idej, kakor tudi naročanjem prebiranje časopisov, razvijanje obstoječe knjižnice, organizacija družabnih srečanj in glasnega branja besedil. Člani bralnega krožka so bile lahko osebe, ne glede na veroizpoved, ki so živele v naselju ali zunaj njega, ki so bile »neoporečni mladeniči in moški, morda omikane in moralno neoporečne ženske«, in so bile na sestanku odbora z večino glasov ali s tajnim glasovanjem sprejete v krožek na priporočilo dveh članov krožka. Bralni krožek se je vzdrževal iz prihodkov obveznih članarin, donacij podpornih članov, prodaje starih časopisov in občasno organiziranih bralnih ali drugih programov. Letna članarina za red-24 Rokopis Elle Pivar. 25 A szentlászlói tűzoltó-egylet krónikája. Népújság, 25. 8.1977.3. 296 ne člane^društva je znašala dve kroni. V statutu so bile podrobno opredeljene pravice in naloge rednih, častnih in podpornih članov ter predsedstva. Dokument je v 24. členu določal, da je ob družabnih srečanjih in branjih dovoljeno v prostorih krožka le spodobno obnašanje udeležencev, ki pritiče zgolj treznim ljudem. Prepovedani so prepiri, preklinjanje, nerodne šale in opolzko govorjenje. Kršitelje te prepovedi se kaznuje z denarno globo 1 krone, ki jo določi komisija ali skupščina v korist krožka; v primeru, da se to ponovi, se lahko kaznuje z izključitvijo iz krožka. Na prelomu stoletja so v širši prekmurski geografski regiji kot gobe po dežju nastajala gasilska društva. V Motvarjevcih so na pobudo szentgyörgyvölgyskega notarja Gyule Zsiga društvo ustanovili leta 1892; ob ustanovitvi je pobudnik prevzel tudi funkcijo predsednika. Prvi poveljnik motvarjevskih gasilcev je bil János Dora.25 Po nekaj letih, leta 1901, je bilo gasilsko društvo ustanovljeno tudi v Prosenjakovcih.
