Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)

Pivar Tomšič Ella: A hodosi vasút egy évszázada

v tretji kitici svoje pesmi z naslovom Pomladne pesmi [Strófák a tavaszról) zapisal: „Gradi se železnica, vse se strašno razvija”. Rima sicer malce šepa, pa tega niso zamerili, saj so vsi okoliški prebivalci peli odo novim tehničnim dosežkom, vendar bo njihovo poznejše razočaranje še večje. Med veselje se je pomešala tudi žalost, saj razlastitve v vseh primerih niso bile izvedene. Ne okoliški trgovci ne obrtniki niso bili zadovoljni s predlaganim cenikom prevoza - piše avtor z označbo (Cz) v junijski številki tednika Muraszombat és Vidéke ter opozori, da je okoliš železniških postaj v večini primerov 20-30 kilometrov, kar negativno vpliva na prevoz blaga do nakladalnih postaj, zato bi ne bilo slabo slediti francoskemu primeru, kjer večina blaga do železnice prispe z motoriziranim prevozom in obenem doda, da je to v našem primeru le lepa zamisel.

23. junija sta vlaka Mariška in Elza, ki sta prevažala gramoz, krenila na svojo zadnjo vožnjo. Namesto njiju je zjutraj prispel tovorni delilni vagon, popoldan pa inventurni vlak. Ob 14.30 so ob progi povezali telegrafski vod.

Varnostno-tehnični pregled proge Šalovci-Murska Sobota je bil opravljen 25. junija 1907. Predaja proge Körmend-Zalalövő-Murska Sobota je bila 26. junija 1907, ko so odprli odsek proge Šalovci-Murska Sobota v dolžini 26,259 km in so v Körmendu vzpostavili inženirski oddelek. Opoldne je prispel vlak z dvema tovornima in več potniškimi vagoni.

Vlak je prevozil Hodoš in Šalovce ter se ustavil šele na postaji Gornji Petrovci-Križevci, kjer sta zbrane pozdravili predstavniki obrambnega in trgovskega ministrstva, potem pa je sledil krajši postanek na postaji Puconci. Na murskosoboški postaji so vlak pričakali s slavnostnim programom in okoli sto pomembnih gostov pogostili v gostilni Dobray.13 14 15

Trije pari kombiniranih vlakov so začeli voziti, toda veselje se je kmalu poleglo, saj se je pokazalo, da so kompozicije zastarele, da že ob manjšem dežju zamaka, vagoni so umazani, zaradi počasne lokomotive ter dolgega nakladalnega časa so zamude daljše od ure. Največ težav so povzročale visoke cene: npr. prevoz ene živali do Gradca je bil dražji za 60 kron kot prek Radgone.M Zaradi nezadostnega prometa so pristojni aprila 1908 dali dovoljenje za znižanje cen prevoza žitaric in stročnic, pozneje pa še za prevoz soli, apna in cementa. Lokalni kapital se je zelo počasi posluževal železnice. Prva večja pobuda je prišla leta 1908 s strani Tivadarja Ratkola iz Puconcev, ki je načrtoval izgradnjo industrijskih tirov od svoje opekarne do železnice. Kot na ostalih vaških postajah, je bil tovorni promet tudi na hodoški postaji minimalen, predstavljalo ga je le blago, prispelo iz okoliških naselij. V začetku so lokalni trgovci in proizvajalci redko koristili možnost prevoza po novi progi, po kateri so po dokončnem voznem redu vozili trije pari vlakov v smeri Körmenda in nazaj z možnostjo priključitve na vlake, ki so vozili v notranjost države in proti Avstriji. Prvi vozni red v smeri Murska Sobota- Körmend:

Murska Sobota (odhod)

2.34

6.47

15.36

Hodoš:

4.18

8.38

17.17

Körmend (prihod)

6.40

11.10

20.12.

13) MésV 1907 XXIII/26, 26. junija

14) MésV 19ö7 XXI11/31, 4. avgusta

15) MésV 1907 XXIII/26, 26. julija

261