Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Papp József: A hodosi iskola története - a kezdetektől 1949-ig
evangeličanske otroke poučeval verouk štiri ure tedensko. Istočasno je dijake katoliške vere enkrat tedensko poučeval župnik Jožef Klekl iz sosednjih Dolencev. Inšpekcijski organi Hodoška šola je spadala v soboški šolski okoliš, tako jo je enkrat letno oziroma izjemoma dvakrat obiskala šolska inšpekcija. O imenovanju učiteljev in ravnateljev oziroma njihovi morebitni premestitvi je odločalo mariborsko glavarstvo Dravske banovine. Člane šolskega sveta so imenovali v kraju samem. Sredi leta 1920 je predsedniške naloge tega organa opravljal evangeličanski duhovnik Géza Heiner, za tajniške posle je bil zadolžen ravnatelj šole Sándor Hima, člani šolskega sveta so bili: Dániel Eöri, Vilko Abraham, Josip Bakos, Ljudevit Tóth, Janez Abraham, Evgen Eöri, Peter Laco, Mihail Kerčmar, Gabriel Roman, Ljudevit Konje, Peter Lukač, Mihail Lacó in Jenő Ljudevit. V dvajsetih letih je bil šolski inšpektor Gustav Čižek, nakar je 12. decembra 1930 beograjsko ministrstvo za šolstvo za šolskega inšpektorja murskosoboškega šolskega okoliša imenovalo Josipa Velnara, ki je v Pomurje prišel iz Lenarta. Po podatkih šolske kronike za obdobje 1930- 1940 je svoje delo opravljal zelo predano. Hodoške dijake in učitelje je obiskal celo dvakrat letno. Zdravstveno varstvo V času med dvema vojnama so se storitve zdravstvenega varstva za tukajšnje ljudi izvajale v skromnih razmerah. Razen običajnega prehlada in drugih otroških bolezni, je meseca aprila 1927 med otroki razsajal oslovski kašelj, ki so ga tu poimenovali „mumps”. Novembra 1930 so trije otroci zboleli za davico in zato na šoli med 4. in 11. novembrom ni bilo pouka. Učilnico so v tem času razkužili. V šolski kroniki 1936/37 je zaslediti žalostno novico, da je umrl fantek iz tretjega razreda. Leto pozneje, marca in aprila 1938, sta med otroki razsajala gripa in pljučnica. Poučevanje na šoli za časa vojne 6. APRIL 1941 - 1. APRIL 1945 Na dan začetka vojne, 6. aprila 1941, je imela hodoška državna osnovna šola dva oddelka. Do tega dne so se otroci nižjih razredov učili madžarsko, v višjih pa slovensko. Glede na območje šolskega okoliša je sledilo veliko sprememb, saj so k temu območju priključili celo Kotormány, od koder je hodoško šolo obiskovalo 15-18 šoloobveznih otrok. Takrat bili vpisani skupaj 103 dijaki, od tega 49 fantov in 54 deklet. Učni jezik je postala madžarščina. V šolski knjižnici je bilo 127, v učiteljski pa 40 knjig. Te knjige so leta 1941 na zaprosilo madžarskih oblastnih organov prenesli v Mursko Soboto - je neposredno po koncu vojne v svojih beležkah zapisal Vilko Frahm. 231
