Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Papp József: A hodosi iskola története - a kezdetektől 1949-ig
Madžarski in slovenski oddelki Do leta 1925 je pouk potekal v madžarščini, leta 1930 so takratno šolo evangeličanske skupnosti podržavili, štiri leta pozneje, leta 1934, pa so šolo priključili k občini Šalovci. Večji del pisnih dokumentov, povezanih s hodoško šolo, se od šolskega leta 1925/26 pa vse do 1980 hranijo na šalovski šoli. Prvo šolsko kroniko so delno v slovenskem, delno v prekmurskem narečju vodili sami ravnatelji. V šolskem letu 1925/26 je v madžarskem oddelku poučeval učitelj Vilko Frahm, Sándor Hima pa je dve uri na teden poučeval slovenski jezik. S poučevanjem slovenskega oddelka se je ukvarjal ravnatelj Sándor Hima, v tem oddelku so s pomočjo učitelja Vilka Frahma dve uri tedensko poučevali tudi srbohrvaščino. Dolgo časa je šola imela le eno učilnico, tako je v enem oddelku potekal pouk dopoldan med 8. in 12. uro, v drugem pa med 12. in 17. uro. Do sprememb je prišlo v šolskem letu 1931/32, ko so dijaki madžarskega oddelka obiskovali pouk v ponedeljek, sredo in petek dopoldan, v torek, četrtek in soboto pa popoldan. Učenci slovenskega oddelka so bili v drugi izmeni. Interesne dejavnosti in šolski izleti Takratni šolski inšpektorji so želeli doseči, da bi za dijake organizirali ure ročnih del in telesne vzgoje. Vendar pa učitelji, ki so delali v dveh izmenah, niso imeli časa za to. Leta 1930 je ure ročnega dela za dekleta s soglasjem mariborskega okrajnega glavarja uvedla ravnateljeva žena Adéla Vértes. Leto pozneje so še izvajali ure telesne vzgoje, ure ročnih del pa so opustili. Po enoletni prekinitvi so verjetno na prošnjo staršev ponovno organizirali ure ročnih del. V madžarskem oddelku se je z otroki tedensko enkrat ukvarjala Ida Fenyves, žena učitelja Vilka Frahma. Pomembno je omeniti, da so kljub takratnim skromnim razmeram za dijake organizirali tudi naravoslovne dneve. Spomladi so učitelji za dijake organizirali izlet in največkrat so obiskali Velike Dolence, kjer so v gozdu letno zasadili 500-800 sadik. Ob tej priložnosti je gozdarski strokovni referent ali gozdar predaval o smrekah, o koristnosti gozdov in o zdravju. Večkrat so se v vlakom odpeljali v Mursko Soboto in si ogledali razne prireditve ali razstave. 28. maja 1930 je bilo 26 otrok iz višjega oddelka na strokovni ekskurziji v Petanjcih in Radencih, kjer so si ogledali mineralne vrelce in zdravilišče z obsežnim parkom. Verouk v šoli Hodoš je že stoletja pomembno mesto evangeličanske skupnosti, ob podpori katere je bila ustanovljena šola z madžarskim učnim jezikom, ki so jo kljub močnemu državnemu pritisku uspeli podržaviti šele leta 1930. Kot je razvidno iz gornje razpredelnice, izvira večina učencev hodoške šole iz evangeličanskih in le nekaj iz katoliških družin. Duhovnik Géza Heiner je 230
