Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Pivar Tomšič Ella: Erős vár a mi Istenünk
in 3 plemiške družine, v Šalovcih in Domafölde 51, v Domanjševcih 24, Ivanjševcih 4, Lončarovcih 20, Gödörházi 5, na Krplivniku 14+l37 * * družin in v Kotormänyu 8, Senyeházi 1+1 in v Bükallja 3 evangeličanske družine. Ob izpolnjevanju postavljenih pogojev so podali vlogo za ustanovitev gmajne in gradnjo cerkve. Bratislavski Krajevni zbor je v svojem pismu z dne 27. avgusta 1738 obvestil vlagatelje, da so vlogi ugodili. “ Stroške gradnje cerkve in šole ter stroške duhovnika in učiteljev so prevzele evangeličanske družine. Njihova prva naloga je bila obisk gospodove večerje. Ker je s cerkvijo razpolagal katoliški župnik, so po petdesetih letih v skladu z načelom „v imenu Boga kjer so se zbrali dva ali trije, tam je tudi Bog prisoten", prvo bogoslužje opravili doma, in sicer na seniku domačega skrbnika Mihálya Dávida. Dokler cerkev ni bila zgrajena so maševali v skednju Ferenca Farkas Őrija.TM Njihov duhovnik je bil István Laky, o katerem vemo le malo, toda mnogi so prepričani, da so številni prebivalci Hodoša helvetsko usmeritev zapustili prav v času njegovega službovanja. Krajevni evangeličanski duhovnik Geza Heyner v svoji kratki slovenski publikaciji o cerkveni zgodovini iz leta 1933 navaja, da se je službovanje duhovnika Lakyja začelo s krsti in prav njemu se lahko zahvalimo za ustanovitev gmajne. Na Hodošu je ostal vse do leta 1786, ko se je odselil neznano kam. Najstarejše matične knjige gmajne so izginile ali so uničene in podatkov ne moremo preveriti. VI. Gradnja cerkva, leta blagostanja V skladu z Tolerančnim ediktom je zemljo za cerkev in šolo moral zagotoviti zemljiški gospod, vendar ni bil dolžan prispevati k stroškom izgradnje ter oskrbi učitelja in duhovnika. V vlogi, datirani 9. avgusta 1782 v Csákányu, je zapisano: „Prebivalci Hodoša in okolice se preprosto obračamo na grofa Józsefa Batthányja. „Ponižno prosimo vašo Excellentio, da se usmilite nas svojih ubogih tlačanov in nam odredite določeno mesto, kjer lahko namestimo naše dušne pastirje in zgradimo hišo naše molitve”.40 Iz dokumenta je razvidno, da je vloga že naslovljena na Krajevni svet in zato v pričakovanju ugodne rešitve že ukrepajo in prosijo dovoljenje tudi za izgradnjo stanovanj pridigarju in učitelju. Iz priloge vloge vidimo, da je upravnik József Singer z dne 26. junija 1783 odredil „določitev novega mesta za gradnjo hiše hodoškega Oratorija, Praedicatorja in šole, po kateri določa za molilnico 8x4, za pridigarja 12x63, za šolo in stanovanje učitelja 8x63 sežnjev površine". Obstaja načrt prve preproste lesene molilnice. K stroškom je prispevalo osemindvajset hodoških družin 777 forintov, trinajst krplivniških 215, osem družin iz Kotormánya 245, petindvajset domanjševskih družin 260, štiri ivanjševske 40, enaindvajset družin in Lončarovcev 233, devet družin iz Središča 40 in deset družin iz Bükalja 33 forintov. Za 30 evangeli-37) Arhiv županije Vas, prav tam. V oštevilčenem seznamu za Krplivnik in Senyeháza manjka številka pri dveh imenih, ostala imena pa so spet oštevilčeno v zaporedju. Tako je bilo popisanih 164 in ne 162 družin. 38-39) Heiner 40) Arhiv županije Vas: Vasvár és Szombathely Székeskáptalan hitelesjogi Levéltára, Litterae Instrumentae 1783 (vloge v latinskem in madžarskem jeziku, načrt oratorija) -Littarae 211
