Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Pivar Tomšič Ella: Erős vár a mi Istenünk
zemljiški gospodi letno položiti v povprečju 300 forintov v dveh obrokih. Dokler naša svobodna volja tako veleva, lahko tu stanujemo do smrti”.34a Iz pisnih dokumentov in pripovedi starejših je razvidno, da so prebivalci in pripadniki gmajne na pobudo prebivalcev Sanda vzpostavili versko in kulturno sodelovanje s Hodošem, nakar so Sand ponovno naselili evangeličani, ki so prihajali s Hodoša in okolice. Tradicionalne protestantske družine Farkas, Sánca, Gál, Szép, Sebők, Kalmár, Tóth, Gerencsér in Orbán iz hodoških podružnic v Domanjševcih, Lončarovcih, Krplivniku in Domafölde so pognale korenine v vaseh Magyaratád, Vés, Liszó in Porrog. Lončarji, ki so obiskovali Somogy, so celo v začetku 20. stoletja prinašali novice o njihovih potomcih.35 Slovenske družine Sabjan, Berke, Zakócs, Lancsák, Györek, Szmodics so se na puste v Somogy preselile iz Lončarovcev, Ivanjševcev in iz drugih slovenskih vasi. Toda potomce lepo razvijajočega Sanda so pozneje preobremenili z davki. Iz istih razlogov kot podložnike Őrséga so jih petnajstkrat nadlegovali z vojsko in kljub pritožbam kralju je konec njihovemu šikaniranju prinesla šele osvoboditev tlačanov leta 1848. V. Tolerančni patent, ki je prinesel novo upanje Protestanti območja, ki so jih pri izvajanju verske svobode ovirale ne le uredbe vladarice, temveč so bili tudi pri civilnih zadevah izpostavljeni oblasti katoliških sodišč, so dolga desetletja čakali na prihod pomladi, da so lahko krenili k bogoslužju v več dni hoda oddaljena artikularna mesta. Ta nezavidljiv položaj se je končal šele s smrtjo Marije Terezije leta 1780, ko je prestol zasedel njen sin Jožef II. Za obračun z verskimi trenji je predvidel dve možnosti: ali izgnati protestante iz države ali jim zagotoviti popolno versko svobodo. V duhu slednjega je 25. oktobra 1781 izdal Tolerančni patent, na podlagi katerega je po vložitvi zahteve podelil versko svobodo vsem protestantom helvetske in avguštinske usmeritve in pripadnikom grške ortodoksne cerkve v mestih in naseljih, kjer je bilo mogoče dokazati, da živi več kot 100 družin ali 500 duš. Patent je sicer zagotovil svobodno izvajanje verskih obredov, toda v nekaterih delih je zaslediti številna nasprotja: cerkve lahko gradijo brez stolpa, zvona in dohoda neposredno s ceste, svoje mrtve lahko spremljajo na pokopališča brez petja cerkvenih pesmi. Župnik je tudi nadalje ostal pomembna osebnost: patent je duhovnikom sicer dovoljeval pobiranje običajnih cerkvenih dajatev, toda tako pridobljen denar so morali predati krajevnemu župniku. Patent je ukinil dosedanjo prakso, po kateri so vse otroke iz mešanih zakonov zapisali kot katoličane. Sedaj so jim versko pripadnost določili po očetu. Sodnikom iz protestantskih občin ni bilo treba več priseči pred župnikom. Ob uveljavitvi Tolerančnega edikta je bilo na Hodošu in v njenih podružnicah 162 družin, saj so se jim pridružili številni evangeličani iz Šalovcev, ki so v obdobju pred izgonom duhovnikov spadali k Dolencem. Po podatkih verodostojnega popisa38 8. julija 1783 so na Hodošu popisali 25 kmečkih 34a) SAND, jubilejna publikacija samouprave, Sand 1995 35) Informacije posredovali: Lajos Kocán, József Sebők, Ernő Bacsics st., Jolán Pocak (Domanjševci), Gyula Kapornaki (Szombathely), Zoltán Koltai (Lončarovci), Kálmán Vörös (Središče) 36) Arhiv županije Vas, Consciptio Numerium Familiarum Domiciliarum Augustana Confessioni... 1783, Hodoš 210
