Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Göncz László: A dualizmus korától a 20. század végéig
so do današnjega dne nepojasnjene - obrat zasegla (lastnika so domnevno likvidirali). V tistih časih so številni iz vasi hodili na sezonska dela in to predvsem v Vojvodino in v nekatere zahodno evropske države, po ponovni priključitvi območja k Madžarski pa tudi na območje zahodnega Prekdonavja. Ta vrsta dela je bila značilna za številne družine na Hodošu, med njimi tudi za nekatere romske, ki so se vživeli v življenje skupnosti.107 Izhajajoč iz dejstva, da so gozdovi na območju Őrséga zmeraj bili polni divjadi, so se tukajšnji ljudje vedno ukvarjali z lovom. Že v 19. stoletju zasledimo pravila, ki se nanašajo na to dejavnost, tako glede razmerja med zemljiškim gospodom in lovcem kot tudi podatke o konkretnih dogodkih. Od srede 19. stoletja velja pravica lova na območju danega naselja in praviloma je to pravico na Hodošu in Krplivniku pridobil lovec, ki je največ plačal občini. Leta 1927 znaša na primer višina odškodnine za lov na Hodošu 1.700 dinarjev. Kot zanimivost lahko omenimo, da so po drugi svetovni vojni predstavniki oblasti (po trditvah tukajšnjih ljudi med leti 1947-48) krajevnim lovcem pobrali orožje in jim odvzeli pravico lova. To pravico so imeli le zaposleni v obmejni vojašnici, jugoslovanski oficirji iz Murske Sobote in gozdarji. Kasneje se je stanje uredilo in v okviru Lovskega gospodarstva Kompas so do veljave prišli tudi krajevni lovci. V tridesetih letih 20. stoletja se je vse bolj čutilo zatiranje Madžarov in madžarskega jezika. Jugoslovanske oblasti so vodile zavestno asimilacijsko politiko, poleg tega je oblast nemalokrat izkoristila to malo skupnost za uresničitev svojih ciljev. Tudi v tem poglavju je pomembno omeniti, da je jugoslovanska oblast do začetka tridesetih let 20. stoletja sicer postopoma, vendar v celoti odpravila madžarski šolski sistem, kljub temu pa so na Hodošu do neke mere uspeli v osnovni šoli vse do šolskega leta 1939/40 ohraniti madžarski oddelek. Toda tisti, ki se še spominjajo teh časov pravijo, da se to ne more šteti za resnično madžarsko poučevanje, saj je pouk, predvsem v višjih razredih, potekal le v slovenskem jeziku.108 Obdobje II. svetovne vojne Nemški napad na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941 so prebivalci madžarskih naselij - tako tudi Hodoša in Krplivnika - sprejeli z določenim razočaranjem. Kljub temu, da nemški vojaki niso nikomur storili nič slabega, kvečjemu so prosili za hrano, je večina pričakovala prihod Madžarov. Nemške čete, ki so ostale v vasi, so začasno namestili v šolah, javnih objektih. Nemci so na Hodošu ostali dober teden, ko so jih po 16. aprilu zamenjali madžarski vojaki.109 Madžarska vojska je na Hodoš prišla iz Szalafőja, delno s kolesi, delno s konjsko vprego. Vas je madžarske vojake pričakala s slavolokom. Nekaj časa je območje bilo pod začasno vojaško upravo, od poletja 1941 pa so vzpostavili stanje, kot je bilo pred letom 1919. Hodoš in Krplivnik sta ponovno spadali k zgodovinski županiji Vas. Na Hodošu je vzpostavljen okrožni notariat. Iz 107) Intervju avtorja z Ernőjem Eöryjem in Ferencem Könyejem (tonski posnetek hrani ZKMN) 108) Intervju avtorja z Ernőjem Eöryjem in Ferencem Könyejem (tonski posnetek v lasti ZKMN).Narejen 9. februarja 2004. 109) Intervju s Péterjem Lukácsom, Ernőjem Eöryjem in Ferencem Könyejem (tonski posnetek v lasti ZKMN). 159
