Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Göncz László: A dualizmus korától a 20. század végéig
Vojna, ki je dobivala vse večje razsežnosti, je neposredno vplivala tudi na življenje v Orségu. Življenjske razmere so se vse bolj slabšale. Zakonodajni odbor zgodovinske županije Vas je na svoji seji dne 29. novembra 1915 obravnavala vloge občin za vojna posojila. V skladu s sprejetim sklepom je Őrihodos bil upravičen do najetja 900 kron vojnega posojila, Krplivnik pa za najetje 400 kron.66 67 68 Županija je vse pogosteje namenjala sredstva tudi za najnujnejše življenjske potrebščine kot npr. sladkor. Na urad glavarja je potrebe naselij ponavadi posredoval okrožni notar János Rigó, tako kot leta 1917, ko je v svojem dopisu seznanil glavarstvo o rezultatih popisa prebivalstva v naseljih, ki so spadala k okrožnemu notariatu. Iz dopisa izhaja, da je bilo leta 1917 na Krplivniku evidentiranih 222 prebivalcev, na Hodošu pa 427.07 Na težko gospodarsko situacijo kaže tudi dejstvo, da je podžupan zgodovinske županije Vas Hranilnici iz Gornjih Petrovcev, kot lastnici carinskega mlina na Őrihodosu dovolil, da vsakih pol leta obračuna 58 kg žita iz naslova carinskih bremen za potrebe zaposlenih v mlinu.68 Tudi odločitve o porabi majhnih količin blaga, ki so pomenile sorazmerno majhne ugodnosti, so v času vojne sprejemali najvišji organi županije oziroma njeni uradniki. Ob koncu vojne Hodošu niso prizanesle ne pustošenje ne tatvine. Iz zapisnika okrožnega notariata, zapisanega povodom prijave občinskega sodnika (Péter Laczó) npr. izhaja, da so se 17. decembra 1918 v vasi potepali trije neznani cigani, ki so kradli in vlamljali in sta jih začela preganjati nočna čuvaja János Balia in István Kovács. Ukradli so več kokoši, toda nočna čuvaja sta jim te zasegla. Domnevali so, da so nepričakovani gostje člani skupine tistih ciganov, ki se zadržuje v soseščini naselja Kercza.69 Glede na dejstvo, da je bilo za časa prve svetovne vojne v Őrségu precej mirno, saj so bila vojna dogajanja oddaljena od območja zgodovinske Madžarske, je predstavniški organ oz. svet Hodoša zasedal razmeroma redno. Na sejah so v glavnem sprejemali odločitve v zvezi z čuvajem njiv ali taksah za posamezno blago. Toda v zadnjih letih vojne je svet Hodoša že sprejemal odločitve tudi v zvezi z zagotavljanjem pomoči družinam svojcev, ki so odšli v vojno in imenovali člane posebne občinske komisije za podajo mnenj o upravičenosti do pomoči. Na seji 29. januarja 1919 sta člana komisije po svoji funkciji postala občinski sodnik Lajos Kercsmár in okrožni notar János Rigó, za člane pa sta bila imenovana še člana občinskega sveta Sándor Ábrahám in János Ábrahám ter evangeličanski duhovnik Géza Heiner. Komisija je za svojega predsednika izbrala Gézo Heinerja.70 V zadnjem obdobju vojne je okrajni glavar z dopisom zavezal občino Hodoš k oddaji 164 metrov sena in 274 metrov slame. Prebivalci občine so v zvezi s tem vprašanjem sprejeli odločitev, po dolgem usklajevanju mnenj na občem zboru z dne 18. avgusta 1918. Sklenili so, da bodo naloženo jim obveznost predaje količine sena in slame izpolnili sorazmerno po katastrskem jutru površine zemljišč. Brez izjeme, ne glede na lastnino zemljišč je moral vsak po katastrskem jutru prispevati 66) VaML - Szentgotthárdi Járás Főszolgabírói iratai 14069/1915 67) VaML - Szentgotthárdi Járás Főszolgabírói iratai 3659/1917 68) VaML - Szentgotthárdi Járás Főszolgabírói iratai 12865/1917 69) VaML - Szentgotthárdi Járás Főszolgabírói iratai 14380/1918 70) Zapisnik Občine Hodoš; seja z dne 29. januarja 1918 151
