Zágorec-Csuka Judit: A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó- és könyvtártörténet 1945-től 2004-ig (Lendva, 2006)
V. Szlovén, német és angol nyelvű összegzés
Szlovén, német és angol nyelvű összegzés stališče madžarske skupnosti glede spremembe osnutka zakona o knjižničarstvu v smislu, da mora osnutek zakona vsebovati posebno pravico narodnosti, po kateri naj bo knjižnica, ki koordinira in izvaja narodnostni program, na narodnostno mešanem področju, torej v Lendavi in ne v Murski Soboti oziroma naj status koordinatorke narodnostnega knjižničnega programa dobi Knjižnica Lendava-Könyvtár Lendva in ne Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti, ki ni na narodnostno mešanem področju. Spremembe osnutka zakona je parlament zavrnil, narodnostna poslanka Mária Pozsonec pa ni mogla uporabiti pravice veta, saj sprememba ni veljala za izključno narodnostno zadevo oziroma ni zadevala samo narodnost. Vlogo koordinatorke narodnostnih knjižnic je dobila Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti. Knjižnica Lendava-Könyvtár Lendva kot samostojna javna ustanova Knjižnica Lendava-Könyvtár Lendva kot samostojna ustanova opravlja javno in medknjižnično dejavnost na področju sedmih občin in k njej sodi še dvanajst podružničnih knjižnic, med katerimi je pet dvojezičnih (v Dobrovniku, Genterovcih, Gaberju, Petišovcih in Dolini). Ustanoviteljici sta občini Dobrovnik in Lendava. Knjižnica je imela leta 2004 5619 članov. Na leto se njen madžarski fond razširi s 1000 enotami. Ima tudi madžarsko domoznansko zbirko. Po statističnih podatkih iz 1. 2004 njen fond obsega 118.790 enot, med katerim je 32.997 dokumentov v madžarskem jeziku. Je del integriranega slovenskega računalniškega in informacijskega knjižničnega sistema COBISS in tvori knjižnično omrežje. Sodeluje in ima že več desetletne stike s knjižnicami v Žalski županiji. Regionalno sodelovanje vsako leto potrdita tudi predsednika Pomurske madžarske samoupravne skupnosti in Skupščine Žalske županije v sporazumu o sodelovanju. Knjižnice dvojezičnih šol V Lendavi poleg splošne knjižnice delujeta še knjižnici v osnovni in srednji šoli. Knjižnica Dvojezične osnovne šole I. ima 12.000 madžarskih in 25.000 slovenskih knjig. Fond se letno poveča za 200- 300 madžarskih knjig, kijih kupijo večinoma iz sredstev samouprav iz Madžarske ali pa s pomočjo razpisov. V knjižnici dvojezične osnovne šole delata dve knjižničarki, ena od njiju je profesorica madžarskega jezika. Knjižnica na lendavski Dvojezični srednji šoli dela od 1. 1960. Ima 18.000 enot, 6000 madžarskih knjig. Od 1992. je tu zaposlena knjižničarka s polnim delovnim časom. Madžarske knjige kupujejo predvsem s pomočjo sredstev različnih razpisov. Dvojezična osnovna šola v Prosenjakovcih ima knjižnico od 1. 1981. V njej je 5000 madžarskih knjig v okviru 10.000 enot. Z dvotretjinsko delovno obvezo 411
