Zágorec-Csuka Judit: A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó- és könyvtártörténet 1945-től 2004-ig (Lendva, 2006)
V. Szlovén, német és angol nyelvű összegzés
Szlovén, német és angol nyelvű összegzés 1973 sojo poenotili in tako je nastal fond današnje Pokrajinske in študijske knjižnice z 240000 enotami. Med pomemebnejše zbirke knjižnice sodijo prekmurska domoznanska zbirka, zbirka sodobnih leposlovnih del, zbirka hungarike, zbirka zemljevidov iz začetka 18. stoletja ter zbirka disertacij prekmurskih doktorjev znanosti. Leta 2004 seje knjižnica preselila v novo zgradbo, ki ima 4000 m2. Fond hungarike se letno povečuje za 1000-1200 enot. Od 1996. tudi madžarske knjige vnašajo v integriran knjižnični sistem COBISS. Za madžarski fond skrbi madžarski knjižničar. Sodelujejo z budimpeštansko Državno knjižnico Széchenyi kot nacionalno knjižnico, med županijskimi knjižnicami pa več kot štirideset let sodelujejo z Županijsko knjižnico Dániel Berzsenyi v Szombathelyu ter Županijsko knjižnico Ferenc Deák iz Zalaegerszega. K Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti sodijo tudi dvojezične občinske knjižnice na Hodošu, v Domanjševcih, v Motvarjevcih in v Prosenjakovcih. Madžarske knjige na dovjezično področje pripeljejo tudi z bibliobusom. Knjižničarji se udeležujejo dodatnega izobraževanja in strokovnih študijskih potovanj na Madžarskem. Madžarska knjižničarska dejavnost v Lendavi Madžarska knjižničarska dejavnost v Lendavi ima svoje začetke v 16. stoletju, ko je na dvoru aristokrata Miklósa Bánffyja delovala cvetoča tiskarna v delavnici potujočega tiskarja Rudolfa Hoffhalterja. Tudi Miklós Bánffy je imel svojo knjižno zbirko. Lendavska knjižničarska dejavnost seje pričela 1. 1871, ko je Meščansko bralno društvo ustanovilo knjižnico s 673 knjigami. Trgovec s papirjem Ernő Balkányi je v svoji trgovini konec 1. 1899 ustanovil knjižnico z izposojevalnico, ki ji je iz poslovnega interesa omogočil delovanje vse do prve svetovne vojne. Na pobudo ravnatelja meščanske fantovske šole Dénesa Kissa je 1. 1910 nastala brezplačna ljudska knjižnica, kije spočetka imela 100 knjig. Po prvi svetovni vojni je Kraljevina SHS zaplenila premoženje obstoječih madžarskih društev in večino knjig v njihovih knjižnicah dala sežgati. Lendavske knjižnice so pravno prenehale delovati. Madžarske knjižnice po ponovni priključitvi 1. 1941 niso ustanovili, toda lendavska meščanska šola je imela dijaško knjižnico. Po drugi svetovni vojni so pripadniki novega sistema sežgali še tistih nekaj madžarskih knjig v šolah. Ljudsko knjižnico so ustanovili 1. 1948. Na začetku je knjižničarsko delo opravljal Iván Lindič, od 1. 1952 Vilko Fran in od 1. 1953 Štefan Banfi. Ljudska knjižnica je imela 1960. že 8317 madžarskih knjig. Leta 1963 so v lendavski Ljudski knjižnici zaposlili knjižničarja Ferenca Szabója. 409
