Zágorec-Csuka Judit: A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó- és könyvtártörténet 1945-től 2004-ig (Lendva, 2006)
V. Szlovén, német és angol nyelvű összegzés
Szlovén, német és angol nyelvű összegzés V. SZLOVÉN, NÉMET ÉS ANGOL NYELVŰ ÖSSZEGZÉS V. 1. Madžarsko založništvo v Sloveniji Obdobja razvoja madžarskega založništva v Sloveniji Madžarsko založništvo v Sloveniji se od 1. 1961 do današnjih dni oplaja iz madžarske literature v Sloveniji. Imenujemo ga lahko tudi čezmejno madžarsko založništvo, katerega obstoj izvira iz madžarske narodne zgodovine in ima po 1. 1920, po trianonski pogodbi ter izgubi ozemlja Madžarske svojevrstno zgodovino. Od 1. 1961 do 1. 2004, do danes je Pomurska založba izdala 80 madžarskih knjig, predvsem v slovenščino prevedena leposlovna dela. Profil te založniške dejavnosti lahko merimo ne samo z estetskimi merili, ampak tudi z etičnimi ter z merili ohranjanja naroda. Založniška dejavnost šestdesetih let Zakaj seje madžarska založniška dejavnost v Sloveniji izoblikovala tako pozno, šele v šestdesetih letih? Za to je obstajalo več razlogov. Politični in zgodovinski položaj v letih od 1920 do 1961 Madžarom ni bil naklonjen. V tem obdobju sicer beležimo zgodovino tiska, založniške dejavnosti pa ni bilo. Po 1. 1945 so se prekmurski Madžari spet znašli v brezzračnem prostoru, ponovno jih je doletela manjšinska usoda. Živeti so morali v drugačnem jezikovnem in družbenem okolju. Po koncu druge svetovne vojne je večina madžarskih razumnikov zapustila pokrajino, v manjšinskih šolah pa ni bilo madžarskih učiteljev. Politično upravljanje so prevzeli delavci in kmetje, toda na kulturnem področju se niso znali dvigniti. V petdesetih letih Madžarska ni imela vpliva na Prekmurje, saj je sodila v sovjetsko cono in je bila ločena z železno zaveso. Prekmurski Madžari v tem obdobju niso imeli alternative. Začelo seje njihovo identificiranje z jugoslovanskim vrednostnim sistemom. Generacija pesniške zbirke Pričakovanje pomladi v sedemdesetih letih Proces je trajal vse do sedemdesetih let, ko so se vzpostavile oblike samoorganiziranja madžarske narodnosti. Že 1. 1954 so ustanovili Madžarsko komisijo za prosveto, prvo organizacijo Madžarov za zaščito njihovih interesov. Na osnovi ustave 393
