Zágorec-Csuka Judit: Gábor Zoltán festőművész portréja (Lendva, 2002)
Részletek Gábor Zoltán prózai műveiből
obliki pa so bile izdane Postagalamb (1982) Golob pismonoša , Po sledi Apisa (1993) (Ápisz nyomán - 1990, Tragom Apisa - 1991) in Pričevanja (Elmondom - 1995, Kazivanja - 1998). Njegov stil je očiščen klišejev in običajnosti, je edinstven. Izraža se v knjižnem jeziku, ki je, kot pravi literarni zgodovinar Lajos Bence, nekoliko arhaičen. Ta afiniteta do literature, tako branja kot pisanja, je nekakšno nadomestilo za živo besedo, v kateri je kot pravi sam, izredno nespreten in neroden. Številne strokovne študije je objavljal tudi v revijah, strokovni periodiki in časopisih. Med Gáborjeve priljubljene pisatelje in pesnike sodijo Atilla József, Edgar Allan Poe, Rainer Maria Rilke, Charles Baudelaire, poseben vpliv na njegovo življenje pa imata Endre Ady in Franpois Villon. »Pričevanja« (»Elmondom«) bi lahko označili kot svojevrsten dnevnik, umetnostne portrete, spomine, umetnostno kritiko ali umetnostno zgodovinsko študijo. Po avtorjevih besedah je to »zbirka kulturoloških esejev o paleolitskih jamah, zgodnjegotski arhitekturi, poeziji, psihologiji in pristnih portretih dobrih prijateljev - slikarjev in kiparjev. Kot pravi Ana Lendvaj v članku ob objavi knjige, se resnični umetnik izraža ne le s čopičem, temveč s svojim celostnim duhovnim habitusom, kompleksno notranjostjo, ki pri Gaborju temelji na humani in vedno biofilno motivirani gesti »Poštni golob« (»Postagalamb«) so epistole, naslovljene na Stefana Galiča, umetnika in človeka, ki ga je Gábor kar najgloblje cenil. Razmišljanja o umetnosti, umetnikih in njihovi vlogi se v 24 pismih prepletajo z Gáborjevo mnogoplastno literarno in zgodovinsko razgledanostjo. »Po sledi Apisa« (Ápisz nyomán) je poglobljena študija o nastanku in razvoju pisave ter metodah dešifriranja le-te od prazgodovine do antike. Izoblikovanje pisave povezuje s človekovo potrebo po umetniškem ustvarjanju in njeni izrazni moči kot zrcalni podobi misli in občutkov v oprijemljivejši, vidni obliki. Tako likovna kot literarna ustvarjalnost odkrivata Gáborjev duhovni in nazorski portret. Introvertiran, a redkim prijateljem neskončno predan, brezmejno vedoželjen, načitan in intelektualno radoveden. Senzibilnost in subtilnost se prepletata z močno osebnostjo in načelnostjo, v umetniških delih vedno prisotna tesnoba in obenem v komunikaciji prefinjen slikovit humor, vse to je Zoltán Gábor. Tanja Simonka 149
