Bokor József (szerk.): Az anyanyelv a kétnyelvűségben - A Maribori Magyar Intézet kiadványai (Lendva - Maribor, 1999)

Anyanyelvoktatás

je 8. februarja. Zelo dobro V razume z muco. Rad V je z divjačino igral.

Učenci menjavajo čas v isti povedi: Nevarna (divja svinja) je tedaj, če ji je človek mladiča vzel. Dnevi so hladni, večkrat seje zmračilo nebo. Sonce je že zelo slabotno. Vsak teden dežuje. Veter je pihal. Zato mu potem da dobro hrano in je bil ponosen na svojega psa.

V predložnih zvezah se kaže vpliv madžarščine in slovenskega narečja. Najpogostejša je neslovenska raba predloga na:

Lastovke in štorklji so že odleteli na toplejše kraje. Veverica si pobira na zimo. Sva šla na dva tedna v Slovenijo.

4 Skladenjske posebnosti se kažejo zlasti v zanikanju s samostojnim členkom ne ob deležniku na -/:

Zato se je pustil ‘zaostal’, ker se je ni učil. Otroci so še mnogo časa ne povedli, da v mlinu ni elektrike.

Na jprej so m jedli.

Polnopomenski in pomožni glagol se pogosto pomakneta na zadnje mesto v stavku:

Dobro bi bilo, če bi v šoli čim boljše rezultate imela, da bi si dobri poklic lahko izbrala. - V jeseni pa dosta sadja lahko jem.. - Moramo toplo obleko oblečti.- Krompir kopamo, koruzo beremo, pšenico seiamo in to domov vozimo. - Srednje visoka je, ni debela, tudi suha ni - Črnikaste barve so.

V sporočilih je pogosto pozaimlianie z osebnim zaimkom v imenovalniku: Moji sestri je ime Silvija. Ona hodi v peti razred. On a ima dolge rjave lase. - Imam eno sestro. Ona le Agnes Hanžek. Stara je 19 let. Ona je učenka.

Analiza nezloženih in zloženih povedi kaže, da so spisi lahko kratki, s 6 povedmi, najdaljši, zlasti obnove, pa imajo do 40 povedi. Največje enostavčnih povedi, priredne zveze prevladujejo nad podrednimi. Najdaljša zapleteno zložena poved je šeststavčna. Samostalniška besedna zveza z enim levim ali desnim prilastkom je najpogostejša, redko sta tudi dva pridevniška prilastka jesenska narava, poljski pridelki, zbirani pridelki, ozimno žito, oblačno vreme, jesensko sadje, prosti čas, južni kraji, zeleno listje, mrzel veter, mrzla zima, rožna semena; ptice selivke; lep letni čas, toplejši južni kraji, najljubši letni čas.

5 Besedje je najpogosteje knjižno. Slovenski narečni leksemi se pojavljajo v samostalniški, pridevniški, glagolski in prislovni besedni zvezi:

kratki vlasie. ptice preselivlce. krumnir. bilve. ren ‘X\xe,n’,česnek, palinka, lisičice (gobe), črlica ‘čarovnica’, gunt ‘grlo’, dostavse ‘marsikaj’, nika ‘nekaj’.

Bilje rad ‘vesel’. - Takšnoga čednoea psa. - Pesje soloi zlat. Moj pes je že veit vi.- Cigaretni pepel spadne na časopis. - Pesje pamet zel in gospodarja gor zbudil. - Je viieledala. - Brž je ta iišo. - Vöde (gre ven) na dvorišče. - Doma prej zažaeaio. lahko še kalaio in kladeio v iito. - Koruzo lomiio.- Vse smo obredli na njivi. - Vrt gor skopajo. - Če gobe odamo ‘prodamo’, dobimo denar. - Rad se šoila. - Dosta laja. - Moderno se oblekuie. - Pri brsaniu se dostikrat s vadi. - Listje rumeni in doispadne z dreves. - Redno ‘vedno’ govori. - Zatok ie moj prijatelj.

Leksemi: ednouk. ednok. da (gda) so dokaj pogosti.

6 Zgradba v sporočilih ustreza pričakovani členitvi besedila na uvod, jedro in sklep.

Uvodi ali začetki v spisu z naslovom Jesen so večinoma enostavčni, v njih pa besedi jesen ali jesenski. Navajam nekaj uvodov:- Jesen je zelo lep, pisan in zanimiv letni čas.- Jesen se začne po meteorologiji 23. septembra.- Jesen je zelo lep letni čas.

76