Bokor József (szerk.): Az anyanyelv a kétnyelvűségben - A Maribori Magyar Intézet kiadványai (Lendva - Maribor, 1999)
Kétnyelvűség és anyanyelvűség
záto\ občutek za mesto naglasa je rahel / učit éljica, deklica!', v labializaciji samoglasnikov la, ul', v manjkanju opozicij glede kvalitete samoglasnikov; v izpuščanju oz. onemitvi soglasnih /A/; v zvenečnosti izglasnih zvenečih nezvočnikov, v redukciji Ijv j; v stavčni intonaciji, ki je rahlo padajoča; v rabi velike začetnice /slovenec/, zapisovanju črk /szoszedov, šolal, rabi vejice, pisanje skupaj in narazen. Vse to potrjuje Andersonovo hipotezo1, po kateri dvojezični govorci v opuščajoče jeziku razlikujejo manj fonoloških znakov kot govorci s popolno kompetenco v maternem jeziku. b) Oblikoslovna in skladenjska ravnina: Poleg fonetičnih/fonoloških pravil izgubljajo govorci tudi del gramatičnih in skladenjskih pravil. Opazne so kršitve pravil glede rabe kategorije slovničnega spola (lep klop, hčerka je lepi), kategorije slovničnega števila, zlasti dvojine in pri rabi množinskih samostalnikov (dva otroki se, režem s Škarjem)', pri kategoriji sklona so opazni problemi v vezavi in vezljivosti, v opuščanju sklonov (npr. čudim se na njemu, šel sem v šoli, pet jabolko sem kupil), pri glagolu je opazno izpuščanje povratnega osebnega zaimka se in pomožnika je {smejalje, brat šel v šolo), zanikanje (sem na znal), raba neustrezne glagolske predpone {dobro smo občutili tam nam. dobro smo se tam počutili), napačna raba predlogov (umazalje zvezek od Petra, poslali so za zdravnika, šel je na Budimpešto), napačni besedni red v naslonskem nizu (Peter je ga videl), nerazlikovanje med poudarno in naslonsko obliko zaimka v rodilniku, dajalniku in tožilniku (jaz sem njemu dal ključ), glagol tendira proti koncu stavka, napačna raba veznikov kar in kaj ter ker in kjer, ne upoštevajo povratenja in pozaimljanja (vzami tvoj nož) ipd. Kršitve slovničnih kategorij spola in števila kažejo predvsem od znotraj induciran proces izgubljanja jezika, ko govorec “ukine” kategorijske razlike in razširi vplivanjski krog ene kategorije na drugo, pri kršitvi sklonskih kategorij, skladenjskih pravil pa gre za interferenco, pogojeno pretežno od zunaj, iz Jv. Poleg ukinjanja kategorij je opazna tudi zamenjava kategorij. Gramatične in sintaktične funkcije, ki so jih do zdaj izražali s sufiksi, izražajo z bolj analitično oz. opisno strukturo (oče od strica, boji se od matere, dva konja vlečeta voz). Ti primeri ilustrirajo pojav, ko neka gramatična kategorija ne izgine, ampak se spremeni njena izrazna oblika. c) Leksikalni ravnina: Obstajajo različni načini, kako eno besedišče interferira z drugim. Besede in izrazi se iz L2 prevzamejo kot neposredni transfer fonemskega niza, ki se morfosintaktično prilagodi L1 (npr. saga, kezeš), ali jih prevzemajo neadaptirano, torej v nespremenjeni obliki (egérfogó, jegyző, önkormányzat)', prevzemajo jih s kalkiranjem, ko morfeme v L1 uporabijo po zgledu morfemov v L2, ali s parafrazo (oblakotičnik nam. nebotičnik iz felhőkarcoló, dolisesti, taka moka ki ni fina, nam. ostra moka)', v obliki mešanih, sestavljenih leksikalnih prvi, t.i. hibridnih tvorb (titkar-+-ca, vižgazne-va-ti), ko se podstava transferira, obrazilo pa je domače. Pod vplivom Jv prihaja do primerov transference pri razširitvi pomena (pomen neke prvine iz L1 posplošijo tudi na pomen neke druge prvine po vzorcu L2, npr. moči in morati sovpadeta v moči, nesti in peljati v nesti) in pri dobesednem prevajanju (odgovarjati za ustrezati). Pri mlajši generaciji Porabcev prevladujejo hibridne tvorbe in neadaptirane besede iz madžarščine, pri starejši generaciji adaptirane besede in kalki. Namesto zaključka Poskus sociolingvističnega vpogleda v jezikovno stanje pri slovenski narodni manjšini postavlja pred nas dvoje vprašanj glede perspektiv razvijanja standardnih variant slovenskega jezika: ali lahko še kdaj na tak način “odtujen”, z interferencami “raztrgan” in s transferencami pretkan ter strukturno “destabilizaran” jezik postane primarno sporazumevalno sredstvo te jezikovne skupnosti in dobro izhodišče za rabo, za poglobitev kompetence, za osvajanje različnih funkcijskih zvrsti knjižnega jezika in za razvijanje dejanske dvojezičnosti. Strokovna literatura s tega področja nam omogoča podmeno, da za 44
