Bokor József (szerk.): Az anyanyelv a kétnyelvűségben - A Maribori Magyar Intézet kiadványai (Lendva - Maribor, 1999)
Kétnyelvűség és anyanyelvűség
in družbeni status in dejstvo, da večinski narod Jm sploh ne zna. V zadnjem času je morda mogoče govoriti o uradnem in izpričanem pospeševanju rabe slovenskega jezika, toda še vedno ima status jezikovne podrejenosti, zvedene na ožjo notranjo komunikacijo med pripadniki manjšinske skupnosti z zelo omejenimi dejanskimi možnostmi rabe ob siceršnjem prevladanju prestižnega večinskega jezika. Rezultat tega je načeta diglosija z vsemi predvidljivimi posledicami za jezikovno rabo in preko nje za sistem Jm in kulturno oz. etnolingvistično identiteto pripadnikov manjšine. Proces institucionalizacije in legitimizacije Jm v javni rabi v skladu z mednarodnimi določbami po demokratičnih spremembah na Madžarskem v 80-ih letih, zlasti pa po sprejetju nove ustave (1900) in zakona o narodnih in etničnih manjšinah (1993), pa je povezan tudi z vprašanjem, kateri kod naj se v teh novih funkcijah uporablja. V okviru Jm je namreč obvladanje standardnih variant zelo diferencirano, narečje pa teh funkcij ne more opravljati. Porabci so bilingvni (v slovenskem in madžarskem jeziku), v slovenskem jeziku so pretežno enojezikovni (v narečno socialni zvrsti, standardno zvrst obvladajo le redki izobraženci), v madžarskem jeziku so glede socialnih zvrsti večjezikovni. V slovenskem jeziku so pretežno tudi funkcijsko enojezikovni v praktičnosporazumevalni zvrsti, madžarski jezik pa je pri njih funkcijsko polno razvit diasistem. Zavest o manjvrednosti narečja, o drugorazrednosti tega koda, je izredno močna, prav tako pa tudi prepričanje, da je slovenski knjižni jezik za njih tuj jezik, nekoristen, neuporaben. Pripadniki manjšine, razen jezikovno privilegirane skupine izobražencev okoli Zveze Slovencev, tudi niso uzaveščeni o statusu slovenskega jezika v javni rabi. Sturkturalni izgubljanje slovenskega jezika v stičnem položaju Druga stran opuščanja jezika zadeva strukturalni izgubljanje jezika in je povezana z jezikoslovnimi vprašanji: kako vpliva spremenjena funkcija jezika na zgradbo jezika. Po tradicionalni sociolingvistični teoriji je z upadom funkcij in rabe jezika mogoče pričakovati različne strategije redukcije oz. poenostavljanja zapletenih in posebnih “zaznamovanih” jezikovnih struktur in oblik (kar bi ustrezalo Bernsteinovemu restringiranemu kodu). Kar se ne uporablja, se ne ohranja oz. se ne razvija, zlasti ne izbranost in funkcionalna polnost standardnega jezika, a tudi leksikalna in strukturna polnost narečja. Posledice menjave in mešanja kodov kot komunikacijskega uzusa in norme dvojezičnih govorcev pa se kažejo tudi v različnih strategijah kompenzacije, jezikovne interefence, transference in vmesnega jezika (kot nastajanja novega podsistema, pri čemer bi lahko govorili o neke vrste obrnjeni produktivnosti v odmiku od prvotnega podsistema). Izgubljanje jezika se manifestira tako na ravni sistema (langue) kot na ravni govora (parole) v strategijah redukcije na izrazni ravnini (govorci uporabljajo reduciran sistem, da bi se izognili nepravilnim povedim), na funkcijski ravnini (govorci reducirajo svoj sporočanjki namen z redukcijo govornega dejanja, z modalno redukcijo, za redukcijo vsebine: izogibanje teme, odstop od sporočila) ter v strategijah kompenzacije (govorci poskušajo rešiti komunikacijski problem in pri tem uporabljajo vsa razpoložljiva sredstva: menjavo koda, mešanje koda, inter- in intraligvalne transfere, strategije vmesnega jezika: posploševanja, parafrazo, hibridne tvorbe, prestrukturiranje po vzorcu L2 idr.). Interferenca se kaže na vseh jezikovnih ravninah, lahko je interlingvalna, tj. posledica direktnega vpliva stičnega jezika, ko neka prvina v L1 nastane po modelu L2 oz. se model L2 transferira v L1, ali pa je znotrajjezikovna in je posledica izgubljanja oz. rušenja jezika, ki se manifestira v različnih strategijah analognih tvorb, v napačnem posploševanju, poenostavljanju oz. redukciji. Pri mlajši generaciji porabskih govorcev sta opazna oba procesa. Prenos pravil iz L2 v L1 oz. neobvladanje pravil v L1 se kaže kršenju pravil na vseh jezikovnih ravninah. a) Glasoslovna in ortografska ravnina: (npr. premik naglasnega mesta proti začetku besede /otroci, 43
