Bokor József (szerk.): Az anyanyelv a kétnyelvűségben - A Maribori Magyar Intézet kiadványai (Lendva - Maribor, 1999)
Kétnyelvűség és anyanyelvűség
skupnosti v dvojezičnem okolju. Ob izbiri modela izobraževanja v takšnih okoljih se pojavlja več dejavnikov, ki jih velja upoštevati pri jezikovnem načrtovanju. Ključnega pomena ob izbiri določenega programa v dvojezičnem okolju je namreč ustrezno ovrednotenje elementov dvojezičnega koteksta. Gre za zahtevno nalogo: dvojezični kontekst namreč ni vnaprej opredeljena, homogena celota. Narobe, vsak stični jezikovni položaj predstavlja posebno dvojezično sotvarje, z lastnimi značilnimi potezami. V dvojezičnem okolju morajo strokovnjaki, učitelji in vsi ostali za načrtovanje izobraževalne politike zadolženi posamezniki in ustanove vzpostaviti ustrezen odnos do dveh središčnih pedagoških problemov. Postavlja se vprašanje izbire ustreznega modela izobraževanja, takšnega, ki na primeren način povezuje razvoj sporazumevalne zmožnosti v dveh jezikih ter spoznavni oziroma akademski razvoj v okviru seznanjanja z vsebinami z različnih predmetnih področij. Vprašanje se navezuje na izbiro ustreznega pristopa oziroma metode pri pouku prvega (maternega) in drugega jezika (jezika jezikovne skupine, ki živi v istem okolju). Vzajemno delovanje družbenih, psiholoških in izobraževalnih dejavnikov še bolj kakor v drugih okoljih vpliva na uspešnost otroka v dvojezičnem okolju, na njegov jezikovni razvoj in z njim povezano učno uspešnost pri drugih predmetih. Model, ki vgrajuje spremenljivke družbenega okolja ter razvojnih in jezikovnih značilnosti otrok, ki jim je namenjen, ponuja obetavne možnosti za uspešnost na obeh ravneh. Z vidika izobraževalne politike je treba torej jasno opredeliti več dejavnikov, ki zadevajo razmerja med maternim in drugim jezikom učencev ter njuno vlogo in funkcijo v vzgojnoizobraževalnem procesu. Seveda je podlaga za kakršnokoli načrtovanje izobraževalnih modelov v etnično mešanih območjih razvidna jezikovna politika. Koncept evropske demokracije in kulturne/jezikovne pluralnosti postavlja v ospredje vprašanje oblikovanja vzorcev družbene interakcije med različnimi jezikovnimi skupnostmi, ki živijo na stičnih območjih. Načrtovati model izobraževanja na stičnih jezikovnih območjih pomeni doreči naslednje: Kakšni so cilji modela? Ali so v glavnem instrumentalni: ohranjanje materinščine kot sredstva sporazumevanja v domačem okolju in razvijanje drugega jezika zaradi nadaljnjega izobraževanja? Ali gre tudi za integrativne cilje, za ohranjanje in utrjevanje etnične identitete obeh skupnosti ob hkratnem razvijanju kulturnega in jezikovnega pluralizma? Kako naj bo interakcija med manjšinsko in večinsko skupnostjo reflektirana in vgrajena v življenje in delo šole? Kako se naj statusna razmerja med obema skupnostima in njunima jezikoma izražajo v predmetniku in v učnih programih? Kako naj bo v učne programe in v učno gradivo vgrajena zgodovinska razsežnost sobivanja ter sočasne značilnosti življenja, ambicije in odnosi dveh skupnosti v skupnem prostoru? Kdo naj odloča in sodeluje pri pripravi predmetnikov, učnih programov in gradiv? Ali je mogoče v priprave vključiti tudi strokovnjake iz vrst manjšinskega prebivalstva? Ali je pri pripravi gradiv, učbenikov, pa tudi učnih načrtov zaželjeno tudi sodelovanje s strokovnjaki iz vrst matičnega naroda? Učenec v šoli Če v pogovoru o razvoju dvojezičnosti na individualni ravni sprejmemo kot izhodišče dejstvo, daje materni jezik univerzalna lastnost človeka, ki ga usvaja v procesu razvoja govora in mišljenja, torej raste z njim, se nam postavi vprašanje, kako je z drugim jezikom, kadar posameznik ne usvaja dveh jezikov hkrati (simultano), temveč enega za drugim (konsekutivno). Alije mogoče drugi jezik “usvojiti” po isti 19
