Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)
Tartalomjegyzék
ceni dvomi. Domnevamo lahko, da je Hruščov za takojšnje srečanje z jugoslovanskimi voditelji zaprosil prav zaradi nekakšnega soglasja z vojaško intervencijo. Vendar je Tito v zapisniku trdil drugače. Stališče jugoslovanskega partijskega vodstva je bilo jasno: dogodki na Madžarskem ter ukrepi proti njim na noben način ne smejo omogočati vrnitve t. i. Stalinovega režima, temveč naj se krepi »linija Hruščova«.3 Glede na predhodna jugoslovansko-sovjetska nesoglasja (Tito - Stalin), je bil tak odnos jugoslovanskega vodstva razumljiv. Prebivalci Jugoslavije takrat tega niso mogli vedeti, podobno pa je bilo tudi ob današnji madžarsko-slovenski meji. V nasprotnem primeru bi zagotovo čutili večji odpor do jugoslovanskega vodstva, kar pa pripovedovanja sogovornikov ne nakazujejo. V okolici Lendave in v pokrajini Őrség (t. i. Stražni krajini) so ljudje poleg neposrednih ali posrednih, običajno tendencioznih pojasnil pristojnih partijskih organizacij in njihovih uradnikov, izvedeli samo to, da so Sovjeti 4. novembra ponovno zasedli Madžarsko. To je povzročilo begunski val in premik določenega sloja prebivalstva na Zahod. Pri informiranju so se morali zanašati na skrivaj ujete novice različnih radijskih postaj. Jugoslovanski odnosi do madžarskih beguncev so bili na splošno pozitivni, kljub uradnemu negativnemu odnosu do dogodkov na Madžarskem. To so potrdili tudi številni intervjuvanci. Za celovito razumevanje stanja na obmejnem območju v petdesetih letih je nujno omeniti, da so jugoslovansko-madžarski odnosi, ki so se ob koncu leta 1948 močno poostrili ter se pozneje poglobili v ostre politične konflikte, na »prekmursko« interpretacijo dogodkov leta 1956 vplivali negativno. Informacije o stališču, ki gaje imela oblast o stanju na Madžarskem, so bile pomanjkljive in - kot smo že omenili - predvsem z enostranskimi pojasnili. Z vidika jugoslovanskega partijskega vodstva je bilo pomembno, daje madžarska manjšina (tudi v Prekmurju) o dogodkih v matični državi informirana z jugoslovanskega vidika. Takšen »pogled« je oblasti ugajal, saj je pripomogel k slabljenju narodne zavesti madžarske manjšine, ob tem pa je popuščala tudi njihova navezanost na matično državo. Kljub temu da so bili prebivalci pokrajine ob Muri o madžarski vstaji pomanjkljivo obveščeni, so bili pretežnemu delu prebivalstva dogodki na drugi strani državne meje dokaj jasni že jeseni 1956. Več intervjuvancev je povedalo, da so na oblikovanje javnega mnenja močno vplivale novice različnih madžarskih radijskih postaj, predvsem tiste, ki 3 Sl AS 1551, AJ 507-ZKJ; tehnična enota 100, Zapisnik seje IK CK ZKJ - 6. 11, 1956, Ljubljana, 129-130, 66
