Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)

Tartalomjegyzék

so prihajale z Zahoda. Za večino prekmurskih naselij z madžarskim prebivalstvom lahko povemo, da so bili ljudje - pa čeprav na skrivaj - navdušeni nad dogodki.

Zanimanje za dogodke na Madžarskem so pokazali tudi prebivalci drugih slovenskih regij (velik interes je bil predvsem v Ljubljani), kar je lahko vplivalo na odnos in mnenje partijskega vodstva. Na 4. plenarni seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije 20. novembra 1956 so med drugim kritično ugotovili, daje bilo v krogu Socialistične zveze delovnega ljudstva (tovrstna organizacija se je na Madžarskem imenovala Domoljubna ljudska fronta - Hazafias Népfront) pa tudi v partijskih organizacijah slišati različne pripombe. Te naj bi se nanašale na to, da določeni ljudje tudi v Jugoslaviji pričakujejo podobna dejanja kot na Madžarskem, računajoč, da bodo ta izboljšala materialni položaj delavcev. Posamezniki so omenjali celo uvedbo večstrankarskega sistema ter govorili o Dilasovih reformnih prizadevanjih. Po mnenju Janeza Vipotnika,4 ki je stanje analiziral na plenarnem zasedanju, so skupine, ki so do tedaj kazale precej zmerno vedenje, pod vplivom madžarskih dogodkov »postale agresivne«. Nekateri so poročali celo o ustrahovanju izvajalcev oblasti ter omenjali prebujanje »belogardistov«. Namen vsega tega je bila predvsem okrepitev že izoblikovanega stališča komunistične partije, ki je dogodke na Madžarskem označila za reakcionarno gibanje. Kljub temu se je v jugoslovanski, znotraj nje pa tudi v slovenski družbi pod vplivom madžarske vstaje nekaj premaknilo, kar je partijsko vodstvo med poznejšimi gospodarsko-socialnimi ukrepi moralo upoštevati. Na določene težave so nakazali že na omenjeni 4. plenarni seji.5

Malo virov govori o odnosu madžarske skupnosti v Prekmurju do madžarskih dogodkov.6 Pokrajinski komite Zveze komunistov Srbije za Vojvodino je odkril, da je tamkajšnja madžarska skupnost do dogajanj na Madžarskem kazala velik interes, kar se lahko smiselno nanaša tudi na Prekmurje. Posebej so omenili pogostejša prebiranje časnikov in poslušanje radia, zlasti madžarskih postaj in sporede Radia Svobodna Evropa, kar je bilo značilno tudi za Prekmurje. Poročilo pokrajinskega partijskega komiteja navaja, da so se

4 Janez Vipotnik - slovenski politik, novinar in pisatelj; po letu 1942 seje pridružil slovenskemu partizanskemu gibanju, po drugi svetovni vojni pa je zasedal pomembne družbenopolitične položaje. V začetku petdesetih let je bil krajši čas minister za uvoz in izvoz, nato pa sekretar za gospodarstvo Izvršnega sveta SR Slovenije (1952-1953). V petdesetih letih je bil član ožjega vodstva komunistične partije.

5 Sl AS 1589. Zapisnik IV. plenarne seje - 20. 11. 1956. 8-13.

6 Nekaj malega povedo o odmevu madžarskih dogodkov v Prekmurju tudi arhivski dokumenti slovenske UDV, ki so sicer z drugimi poudarki uporabljeni v članku: Režek Mateja: Odmev madžarske vstaje leta 1956 v Sloveniji in Jugoslaviji. 93-104.

67