Székely András Bertalan (szerk.): A muravidéki és rábavidéki kortárs szlovén irodalom antológiája (Budapest - Szentgotthárd, 2006)
Székely András Bertalan: Beseda urednika
BESEDA UREDNIKA Izkušnje in znanstvene raziskave dokazujejo, da je poznavanje kulturnih, mišljenjskih in drugih značilnosti srednjeevropskih narodov pomanjkljivo. Medsebojno poznavanje je nekoliko boljše v t.i. stičnih conah, torej na etničnih mejah oz. narodnostno mešanih območjih. Zaradi vsakodnevnih stikov in stalnega medsebojnega komuniciranja, mešanih zakonov in drugih oblik t.i. kulturnih transferjev je nekako samomoumevno, da pripadniki različnih narodnih skupnosti na teh območjih bolje poznajo jezik drug drugega, da so jim bliže njihove kulture in da imajo tako tudi jasnejšo podobo/predstavo drug o drugem. Ko se od stične cone, v kateri imajo ljudje skupno preteklost in sedanjost, oddaljujemo, je predstava o drugem pogosto obremenjena s stereotipi in predsodki, pri vrednotenju sosednjega naroda pa nemalokrat manjkajo osnovno znanje in temeljne vrednote. Da bi v medsebojnih slovensko-madžarskih odnosih te pomanjkljivosti zmanjšali, je bilo pred nekaj leti v Monoštru ustanovljeno Društvo madjarsko-slovenskega prijateljstva (Magyar-Szlovén baráti Társaság). Med ustanovitelji so bili tisti slovenski in madžarski intelektualci, ki se jim zdi pomembno utrjevati kulturne mostove, kakršne so gradili že njihovi predniki od 11. stoletja naprej. Njihov namen je dejansko in dejavno (ne s parolami) ohranjanje in negovanje kulturnega izročila, umetnosti, literature, prepoznavanje problemov manjšin, vse to v obliki izmenjave misli in idej. Ker pričujoča knjigi Judit Zágorec-Csuka uresničuje temeljno zamisel Društva, je le-to podprlo njeno pripravo in izid in jo predaja bralcem na obeh straneh meje. Recepcija oz. poznavanje slovenske literature ima na Madžarskem večdesedetno tradicijo, kakor piše Franci Just v svojih strokovnih člankih. Literarnoposredniško pot, ki so jo utrli že Avgust Pavel, Franc Toth, Orsolya Gállos in drugi, sedaj nadaljuje oz. gradi na njej nov odsek Judit Zágorec-Csuka, v Lendavi živeča pesnica in knjižničarka. Njeno delo je veličastno, celo pionirsko, saj je v madžarščino prevedla literarna dela sodobnih slovenskih avtorjev, ki živijo v Pomurju in v Porabju, ki je po trianonski pogodbi ostalo na Madžarskem. S tem je obogatila zbirko madžarskih prevodnih literarnih del. Prevajalka je vzpostavila osebni stik s pisatelji, pesniki, literarnimi zgodovinarji, etnografi, novinarji, gledališkimi strokovnjaki, katerih dela je izbrala in prevedla za antologijo. Poleg osebnih stikov se je trudila za temeljitejši pregled, ki ji je omogočil, da je izbrala tiste predstavnike starejše, srednje in mlajše literarne generacije, ki so značilni za omenjeno literaturo. S tem je hotela predstaviti tiste vrednote, ki jih ima regionalna literatura v Pomurju in Porabju. Poleg literarnih ustvarjalcev so v knjigi predstavljeni še drugi ustvarjalci iz Pomurja, učenci sorodnih muz - grafiki, slikarji, fotografi, s katerih deli je knjiga opremljena. Člani Društva madžarsko-slovenskega prijateljstva so od vsega začetka podpirali izid knjige. Kasneje so s sponzoriranjem pomagale inštitucije in gospodarske družbe iz Slovenije in Madžarske, tako da smo zbrali dovolj finančnih sredstev za izdajo knjige. 8
