Kovač, Katarina: Kulturális-művészeti nevelés a muravidéki nemzetiségileg vegyesen lakott térség óvodáiban (Lendva - Szombathely, 2016)
Kazalo vsebine
pa z mimiko in gibi, povezuje svoje odzive na svet glasbene umetnosti s petjem in plesom, ob tem pa spoznava madžarsko oz. slovensko folklorno izročilo. Vstopanje v svet instrumentalne glasbe začenja z lastnimi glasbili, ki jih kmalu zamenja z različnimi predmeti, zvočili ter Orffovim instrumentarijem. Glasbene in folklorne dejavnosti dopolnjuje s šegami, reki in šaljivkami, ob katerih likovno ustvarja (instrumenti, lutke], kreira in svoje znanje in dosežke javno predstavi. Celostno raste na vseh področjih kulturno-umetnostne vzgoje ter se kulturno opismenjuje, kar pomeni, da se uči pozitivnega vrednotenja in sprejemanja drugačnosti znotraj različnih kultur in civilizacij, ki so mu predstavljene na najrazličnejše načine. Približati mu je potrebno kulturno vzgojo, znotraj katere bo živel aktivno, fleksibilno, predvsem pa avtonomno (Požar in Bucik 2008]. Najpomembnejša elementa identitete na področju kulture sta glasba in ples. Prazniki - sveti ali profani - so neločljivi od glasbe. Na vasi sta zmeraj obstajali glasbena in plesna kultura, ki sta bili tesno vpeti v vsakdanjik in sta se prepletali s prazniki. Vaščani tej kulturi niso dovolili nadeti odrske podobe, ni postala od vsakdanjega življenja tuja odrska umetnost (Bindorffer 2007], Kot je iz raziskav »britanskega« in »nordijskega« modela kulturne vzgoje razvidno, bi bila potrebna institucionalizacija področja tudi v Sloveniji. Kot konceptualni pristop naj bi kulturna vzgoja na področju vsebin in po svojem poslanstvu: • razširila razvoj kulturne vzgoje in strategije (tako v osebnostnem, družbenem in ekonomskem pogledu], • vsebovala bi naj prilagoditve v navezi posameznika z nacionalnimi konvencijami, • izpostavila vlogo nacionalne identitete, mednarodne konkurenčnosti, politične drugačnosti tako v kulturi, v umetnosti, v izobraževanju in družbi nasploh, • izdelala akcijski načrt od zasnove, osnutka, nosilcev in časovne opredelitve aktivnosti, projektov, finančnih obremenitev kot evalvacije za nadaljnje izboljšave, • pripravila konkretizacijo nalog in raziskovalne dejavnosti, • spodbujala institucionalno povezanost izobraževalnega in kulturnega sektorja [Hrženjak 2005], 49
