Zágorec-Csuka Judit: A muravidéki magyar könyvek világa. Tanulmányok és publicisztikai írások (Pilisvörösvár - Lendva, 2010) (Pilisvörösvár - Lendva, 2010)
Függelék / Dodatek
226 A MURAVIDÉK1 MAGYAR KÖNYVEK VILÁGA 6. Medkulturnost kot stik med kulturami in jeziki »Srečanja« slovenske in madžarske književnosti predpostavljajo tudi »srečanja« slovenskih in madžarskih bralcev. Pri tem iščemo kajpada skupne poteze tistih književnosti, literarnih pojavov, pisateljev in obdobij, v katerih političnem, družbenem, gospodarskem in kulturnem razvoju je dejansko mogoče odkriti neke skupne poteze. Največ možnosti za avtentično branje v enem in drugem jeziku ponuja ravno naše dvojezično šolstvo, kjer se učenci na zadovoljivi ravni naučijo oba jezika. Koncepta interkulturnosti torej ne jemljemo kot nečesa na novo izumljenega, ampak kot nekaj, kar deluje skozi tradicijo (M. Grosman, 2006). Ta trditev še bolj velja, ko v neposrednem stiku živita dva naroda, kot npr. na dvojezičnem območju v Prekmurju, kjer sobivajo Slovenci in Madžari. Od ustanovitve leta 1962 do izteka devetdesetih let je Pomurska založba izdala 81 madžarskih literarnih del v slovenščini, od tega najpogosteje klasike 20. stoletja. Največ madžarskih del je prevedel v slovenščino Jože Hradil. Nimam sicer točnih podatkov o tem, koliko slovenskih literarnih del je bilo v tem obdobju prevedenih v madžarski jezik, vendar pa jih je največ prevedla Orsolya Gállos. Madžarsko-slovenski književni stiki so bili zmeraj na pomembnem mestu v madžarski komparativistiki. Literarni zgodovinarji in slavisti so v prejšnjem stoletju odkrili številne povezave, razvrstili stike in določili smeri nadaljnjih raziskav. Nikoli pa se niso lotili raziskovanja bralne pismenosti med pripadniki madžarske manjšine v Prekmurju in slovenske v Porabju. Verjetno so se bali „neprimernih” rezultatov. Vendar bi dobljeni podatki dali realnejšo podobo narodne identitete in medsebojnih stikov obeh narodov. Moje vprašanje pa je: Kaj bo s silno pestrostjo kultur v vse bolj globaliziranem in povezanem svetu? Verjetno je z močno identiteto mogoče ublažiti negativne vplive globalizacije. Stopenjskost in sistematičnost pri opismenjevanju v materinščini lahko pripomoreta k ohranjanju in utrjevanju identitete. Čeprav danes razviti kulturni diskurz zavrača oznake kot »velike« in »male« kulture, pa vendar še ostajajo kvantitativna razmerja večine in manjšine v smislu naroda in narodnosti. Za globalizacijske izzive madžarska narodnost v Prekmurju še nima izdelane strategije. Brez natančnejših socioloških, političnih, kulturnih in jezikovnih raziskav je tudi ne more izdelati. Vsekakor pa bi morala ta strategija vsebovati tudi zavedanje o pomembnosti pisne in bralne kulture. Vprašanje je tudi, ali dvojezični pouk ponuja vse možnosti za branje in opismenjevanje ali pa bi bilo treba razmišljati tudi o tem, kaj beremo, po čigavem izboru, v kolikšnem obsegu in na kakšnem nivoju. 7. Identiteta kot pomembno življenjsko vodilo Na dvojezičnem območju pripadajo učenci v istem času in življenjskem okolju dvema kulturama, dvema vrednostnima sistemoma. Multikulturnost jim je usojena že ob rojstvu. Vendar morajo poleg nje usvojiti še bodočo evropsko identiteto. Identiteto oblikujejo jezik, kultura, šolstvo, vzgoja, pripadnost etnični skupnosti ipd., vendar se ta lahko tudi spreminja in dobiva nove razsežnosti. Kako ohraniti v globaliziranem svetu in v okviru Evropske unije identiteto madžarske manjšine, ki
