Zágorec-Csuka Judit: A muravidéki magyar könyvek világa. Tanulmányok és publicisztikai írások (Pilisvörösvár - Lendva, 2010) (Pilisvörösvár - Lendva, 2010)
Függelék / Dodatek
Szlovén összefoglaló / Povzetek v slovenskem jeziku 227 naj ne bi bila zaprta v svoje strukture, razumišljanje in življenjski prostor, hkrati pa naj se ne bi izgubila v tej veliki odprtosti postmoderne družbe in kozmopolitizma? Težko vprašanje. Naenkrat ni mogoče odgovoriti na vsa odprta vprašanja, kajti to zahteva različne raziskave, sociološke, lingvistične, kulturološke ipd. Ena izmed navedenih raziskav naj bi temeljila na stopenjskosti opismenjevanja, to pa zato, ker je bralna pismenost pomembna sooblikovalka narodnostne identitete in ker ima veliko povezovalno vlogo, zaradi katere je primerno sredstvo za komunikacijo med posameznikom in družbo. 8. Zaključek Postmoderni čas je v razprave o svetovni književnosti in o t. i. nacionalnih književnostih vnesel nove pristope in vzpostavil nove miselne paradigme. Od modernizma dalje književnost izgublja sijaj »svetosti«, literatura in s tem tudi pismenost pa postajata vse bolj segment potrošniške družbe. Tudi madžarska narodnost v Prekmurju se mora prilagajati novim kulturnim razmeram, še posebej po vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo, kar je bilo izrazito integrativno dejanje. Učenci madžarske narodnosti v Dvojezični osnovni šoli I v Lendavi imajo podobne težave kot njihovi slovenski vrstniki. Novi mediji (televizija, računalniki, medmrežje itd.) jim ponujajo nova doživetja, hkrati pa jih socialno in družbeno odtujujejo. Po učnem načrtu devetletne osnovne šole je pri jezikovnem pouku več časa namenjenega razvijanju komunikacijskih spretnosti, to pa na račun avtomatizacije branja, torej opismenjevalnih vaj v nižjih razredih. V programu osemletke je bilo več časa namenjenega avtomatizaciji branja. Menim, da je osnovni problem pomanjkanje časa za glasno in tudi za tiho branje, povrh vsega pa učenci prosti čas izrabljajo za manj obremenjujoče zadeve, npr. za športne ali računalniške igrice, za gledanje televizije, deskanje po medmrežju ipd. Ker sem dogajanje opazovala z zornega kota stopenjskosti pri opismenjevanju učencev v osnovni šoli, se še toliko bolj zaskrbljena sprašujem, kaj bo kasneje, ko bodo ti učenci vstopili v srednjo šolo in po njej »v življenje«. Postmoderna hermenevtika predvideva aktiven dialog med bralcem in besedilom, ki temelji na temporalnosti (odvisnost od danega trenutka, časa) in retoričnosti teksta. Pomen postmoderne literature pa je vedno bolj katakretičen, torej intertekstualen, kar zahteva od bralcev večpomensko interpretacijo in razmišljanje. Sedanjost je vse to, kar imamo. Doseči cilj, torej dvigniti raven stopenjskosti pri opismenjevanju učencev madžarske narodnosti, pomeni ne obstati, se ne predati, niti takrat ne, ko se stvari zapletajo. Treba je tvegati, se odzvati na vprašanja in probleme, ki jih postavlja postmoderna informacijska družba! Literatura: Knjige: GROSMAN, M. (2006): Razsežnosti branja. Za boljšo bralno pismenost. Ljubljana: Karantanija.
