Tantalics Béla - Tomšič Tibor (szerk.): Elbeszélt történelem, visszaemlékezések (Lendva, 2012)
Bevezető / Uvodnik
ORALHISTORY.hu UVODNIK: Dveminutni memoarji iz kotička Absurdistana dvajsetega stoletja Enominutne novele Istvána Örkénya predstavljajo posamezne, vsakdanje situacije. „Materiala" za njih si ni izmislil avtor sam. Z javnostjo jih je delil le kot opazovalec: prelomni dogodki dvajsetega stoletja so tukaj, v različnih kotičkih Podonavja, neizprosno in neizogibno ustvarjale absurdnosti vsakdanjega življenja. Nič manj absurdno ni, če želimo preproste ljudi prepričati, naj svojo ali družinsko življenjsko pot strnejo vdveminutne memoarje. Uredniki te publikacije in tisti, ki sojih nagovorili za pisanje, so se lotili prav tega in, čeprav v drugačni književni zvrsti, s tem obogatili zakladnico „örkényevskega" absurda. Dandanes radi govorimo o regijskem oziroma medregijskem multikulturalizmu, saj na danem območju poskušamo obuditi tisto, na zgodovinskih razlogih temelječo normalno raznolikost, ki je nekoč zaradi zgodovinsko pogojene multietničnosti družbe v danem prostoru dejansko predstavljala evidentirano ustaljen način sobivanja. Hribovito območje Mure in Krke, okolica Lendave in Lentija - danes obmejni pas med Slovenijo in Madžarsko - je bilo tekom dvajsetega stoletja vselej na obrobju, ne glede na to, ali mu je od daleč vladala centralna oblast nacionalne ali federativne države. Ker so se vojne vihre preteklih stoletij, ki so počasi prerasle v legende, dogajale daleč Stranje bila tod ob zmernih preizkušnjah možnost preživetja težkih časov večja. Vendar „zadnji porti" in njenim prebivalcem z jeklenimi vozovi in brzostrelkami bojevane vojne zadnjega stoletja ter lovke birokracije moderne oblasti niso več prizanašale. Nadlegovali, blatili so lahko vsakega zaradi njegove veroizpovedi, maternega jezika, narodne pripadnosti, sorodstva, pripisanega „nasprotovanja režimu". Seveda je bilo privlačno tudi njihovo premoženje, pa čeprav je šlo le za nekaj oralov zakisanih njiv ali za dve-tri verige zamočvirjenih pašnikov, travnikov. Čas skrajnosti, čas novega barbarstva, kruto stoletje: s takimi oznakami so objavljali znani in spoštovani zgodovinarji širom Evrope svoja dela, v katerih so povzeli dogajana v preteklem stoletju. V nasprotju z njimi bomo na naslednjih straneh dobili vpogled v osebne usode - s ključno besedo zgodovinski pogled od spodaj. Prestane preizkušnje, razna blatenja so kot družinsko zgodovino podedovali otroci in vnuki. Trenutno se trudimo izpovedati spomin izza rešetk in grozote režimskega ujetništva, ki so se kot „komunikativni spomin" vrasle v družinsko zgodovino. Kot da bi krenili (bi se obračali) en proti drugemu, da bi na obeh straneh meje - ki le počasi postaja virtualna - padla tudi železna zavesa trpljenja duš. Lahko le upamo, da pot „izpovedi", pot dialoga (ponovno) skupaj živečih ni le slepa ulica. Gyarmati György
