Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)
I. Fejezet: A Muravidék és kétnyelvű oktatása - Elizabeta Bernjak: Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju
Elizabeta Bernjak z jezikovnokulturnimi vzorci iz matične države. Visoko varianto je mogoče poučevati le kot od lokalne stične variante razlikujočo se entiteto in ne kot jezik, ki ga učenec obvlada že z vstopom v šolo. O standardni varianti v manjšinski situaciji se z vidika enojezičnosti pogosto predpostavlja, da bi morala biti enaka standardni varianti v matici, vendar je stičnost tudi nanjo potisnila svoj pečat, te stične posebnosti, zlasti v besedišču, bi bilo potrebno kodificirati v manjšinski standardni varianti. 5.6 Jezikovni pouk naj bi prispeval tudi k nujno potrebnemu razvoju jezikovne zavesti kot širšega razumevanja človekove jezikovne dejavnosti in njene vloge pri mišljenju, učenju in v družbenem življenju. Jezikovna zavest vključuje tudi poznavanje jezikovne moči in posameznikovega nadzora nad jezikovnimi rabami. Pomembna je posebno v stiku z drugimi jeziki, kar samo po sebi navaja k primerjalnemu opazovanju jezikovnih in kulturnih podobnosti ter razlik in tako omogoča poglobljene vpoglede v materinščino in lastno kulturo. Te primerjave pa so v učnih načrtih za manjšinski jezik premalo opredeljene. Pogosta odsotnost medjezikovne primerjalne razsežnosti, ki bi samodejno vodila tudi k načrtovanim medkulturnim primerjavam, pa ima za posledico tudi pogosto odsotnost medkulturne prvine. Pogosto tudi odsotnost znotrajjezikovne primerjave, tj. med narečjem in knjižnim jezikom, ima za posledico neuzaveščenost razlik in podobnosti med nizko in visoko varianto, kakor tudi neuzaveščenost o rabi obeh socialnih zvrsti v določenih govornih položajih. 5.7 Jezikovne spremembe ter primanjkljaje v maternem jeziku, ki so posledica sistemskih razlik med stičnima jezikoma, je mogoče predvideti z medjezikovno protistavno analizo. Ugotovitve le-te je smiselno upoštevati pri didaktičnem programiranju učne snovi ter pri sestavljanju pedagoških slovnic oz. ustreznih jezikovnih priročnikov. Z ustreznim utrjevanjem jezikovnih enot, ki so lahko zaradi kontrasta ali homogenih ovir potencialni razlog za stično pogojene interferenčne napake, bi lahko zmanjšali jezikovni primanjkljaj ter jezikovno negotovost pri rabi maternega jezika in tako vplivali na jezikovno zavest učencev. 5.8 Če želimo doseči tudi v prihodnosti stabilno in spontano dvojezičnost, potem je potrebno prenoviti tudi dvojezični pouk, v prvi vrsti je treba utrditi dominanco maternega jezika pri dvojezičnem pouku. To pomeni optimalnejše načrtovanje kvantitete manjšinskega jezika kot prvega ali drugega jezika in iskanje ustreznih metodičnih rešitev tako pri jezikovnem pouku kakor tudi pri uzaveščanju optimalne kodne menjave pri dvojezičnem pouku. Za dvojezično šolo je na splošno značilna usvojitev omejenega koda manjšinskega jezika, namesto, da bi bil načrtovani vzgojno-izobraževalni cilj usvojitev visokega koda obeh maternih jezikov. Nivojski pouk morda lahko prinese boljše rezultate, toda s tem še ni rešeno vprašanje dvojezičnega pouka strokovnih predmetov. 134
