Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)
I. Fejezet: A Muravidék és kétnyelvű oktatása - Elizabeta Bernjak: Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju
Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju Primanjkljaj na tem področju bi lahko zmanjšali z uvedbo jezikovnih učnih skupin pri čim več strokovnih predmetih, z uvajanjem sodobnih metod dvojezičnega poučevanja (timsko delo, menjava učnega jezika po učnih temah idr.), z ustreznimi metodičnimi pristopi, z modifikacijo obstoječe učne snovi ter z prenovo učnih ur. Pri dvojezičnih učnih urah je treba uzavestiti, da je jezik predvsem sredstvo pridobivanja spoznanj in šele v drugi vrsti cilj. Usvojitev v učnih predmetih selektiranih in zgoščenih znanj in vedenj zahteva visoko stopnjo obvladanja učnih jezikov jezikov, obvladanje manjšinskega učnega jezika pa ne dosega te stopnje, zato se s strokovnim področjem povezana znanja in vedenja usvajajo pretežno v večinskem jeziku. 5. Namesto zaključka Za realizacijo novih razsežnosti pouka, osredinjenega na dejanske potrebe dvojezičnih učencev, in za dvig jezikovne zavesti na tisto raven, ki je potrebna sodobnemu človeku, bi bilo seveda potrebno sistematično spremljati razne oblike in rezultate jezikovnega in dvojezičnega pouka. Le s stalnim zbiranjem in preverjanjem rezultatov o jezikovnem oz. dvojezičnem pouku in o spremembah ter poskusnem spreminjanju pouka, bi lahko prišli do dovolj oprijemljivega temelja za nadaljnje usmerjanje vseh prvin jezikovnega in dvojezičnega pouka za nove generacije učencev in glede na nova priporočila za pouk iz domačih in tujih izkušenj ter raziskav. Hitro spreminjanje številnih okoliščin, z novimi govornimi položaji, z novimi komunikacijskimi tehnologijami pa tudi jezikovnih rab, samo po sebi prinaša potrebo po stalnem spreminjanju in prilagajanju pouka. Raziskovalno spremljanje pouka manjšinskega jezika kot učnega predmeta ali učnega jezika pa se zdi še posebej pomembno spričo novih izzivov, ki jih prinaša jezikovnemu načrtovanju nova jezikovna prihodnost z globalizacijo diskurza, ki postaja vse bolj večjezičen. Literatura BAKER, C. 2001. Foundations of Bilingual Education and Bilingualism. 3. kiadás. Clevedon: Multilingual Matters. BARTHA Csilla 1999. A kétnyelvűség alapkérdései. Budapest: Nemzeti Tankönyvkiadó. BARTHA Csilla 2000. A kétnyelvűség fogalma: tudománytörténeti vázlat. In: Borbély Anna szerk., Nyelvek és kultúrák érintkezése a Kárpát-medencében. 25-35. Budapest: MTA Nyelvtudományi Intézet. BERNJAK, Elizabeta 2004. Slovenščina in madžarščina v stiku. Maribor: Zora 29. 135
