Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)

I. Fejezet: A Muravidék és kétnyelvű oktatása - Elizabeta Bernjak: Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju

ELIZABETA BERNJAK

Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju

1 Vloga dvojezične šole pri ohranjanju manjšinskega jezika

1.1 Dvojezično izobraževanje ima pomembno vlogo pri usvajanju in ohranjanju manjšinskega jezika, pri uzaveščanju narodne pripadnosti, razvijanju kulturne identitete ter zagotavljanju mirnega sožitja večinskega naroda in manjšine. Uresničevanje teh nalog širi program dvojezične šole, ki naj bi v luči navedenih vrednot postala središče narodnostnega oz. medkulturnega življenja. To pomeni, da bi morala poleg vzgojno-izobraževalne funkcije povezovati, ohranjati in razvijati narodni skupnosti, njuno kulturo in seveda njuna jezika. Posebna naloga dvojezične šole je v prvi vrsti ohranjanje jezika in identitete narodne skupnosti, v drugi vrsti integracija skupnosti v večinski narod oz. sožitje z večinskim narodom. Učni načrti dvojezične šole od nastanka dalje načeloma poskušajo okrepiti sožitje, toda sožitje z jezikovnega vidika večinoma pomeni pasivno znanje manjšinskega jezika, drugače rečeno njegovo toleranco s strani večinskih govorcev. V današnjem času je mogoče bolj ali manj neugodni položaj manjšinskega jezika razumeti kot posledico svojevrstnega zgodovinskega razvoja, ki so ga na eni strani zaznamovali negativni vplivi na manjšinski jezik (potiskanje manjšinskega jezika iz javnega življenja), na drugi strani pa šibak odpor manjšine zoper različne oblike pritiska, zlasti zoper pritiske na jezikovo zavest, v zadnjem času pa ugodnejša večinska jezikovna politika in njena bolj ali manj uspešna implementacija. Za narodnostno mešano območje Prekmurja je načeloma značilna t. i. dvosmerna dvojezičnost, kar v danem primeru pomeni, da so dvojezični tudi pripadniki večinskega naroda (vsaj pasivno dvojezični), z vidika stičnih jezikov pa komplementarna, deklarativna »funkcionalna dvojezičnost«, kije v resnici dvojezična diglosija: oba jezika imata pomembno vlogo v življenju skupnosti, toda med njima obstaja funkcionalna delitev. Gospodarska, kulturna in jezikovna izolacija od matičnega naroda ter močna, bolj ali manj zakrita asimilacijska politika v preteklosti, zlasti na področju šolstva in javne uprave, se kaže v šibki kompetenci manjšinskega jezika ter v funkcionalni in strukturni osiromašenosti etnično izvornega jezika. Večinski jezik je v veliki meri potisnil manjšinski jezik iz javnih govornih položajev, v zadnjem času tudi iz zasebne sfere.

121