Zágorec-Csuka Judit: A magyar-szlovén és a szlovén-magyar irodalmi kapcsolatok tükröződése a fordításirodalomban (Pilisvörösvár, 2015)
10. Povzetek / Összefoglaló
samostojo ali v sodelovanju s Pomursko založbo. Leta 1976 je pri Pomurski založbi v Murski Soboti izšelprevod Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica v madžarščini z naslovom Jernej szolgalegény igazsága. Delo je leta 1937 prevedel Avgust Pavel. Spremno besedo je napisal Bratko Kreft. Delo je bilo izdano dvojezično, hkrati v izvirnem slovenskem jeziku in v madžarskem prevodu. To Cankarjevo delo je bilo največkrat prevedeno v tuje jezike.Kljub temu da je Cankar hotel napisati le agitacijsko brošuro, je nastal roman. Dr. Ivan Prijatelj je v eseju o Cankarju o Hlapcu Jerneju in njegovi pravici zapisal naslednjo misel: »Na koncu požara postane Jernej simbol svetovne revolucije.« Cankar je bil pesnik, pisatelj, velik umetnik, preko svojih del je hotel posredovati svoj pogled na svet, na tedanje nepravične družbene razmere, spregovoriti o željah in problemih svojega naroda. To zavzetost in poslanstvo lahko čutimo v vseh njegovih delih. Leta 1979 je izšel prevod romana Franceta Bevka Kaplan Martin Čedermac - v madžarščini A föld sója. Roman je prevedla Orsolya Gállos, ki je napisala tudi spremno besedo in ob tej priložnosti analizirala dogajanje iz romana ter zgodovinsko ozadje zgodbe. V romanu je glavna književna oseba podeželski kaplan Martin Čedermac, ki se spopade oziroma se bori za ljudstvo, ki izgublja svojo resnico. Glavni junak romana je v resnici živel. Njegov dnevnik, po katerem je roman nastal, je še danes ohranjen v muzeju v Novi Gorici. Leta 1979 je izšla dvojezična pesniška zbirka Slap/Zuhatag, ki obsega pesmi štirih slovenskih pesnikov: Dragotina Ketteja, Ivana Cankarja, Josipa Murna Aleksandrova in Otona Župančiča. Zbirka je izšla v slovenščini in hkrati v madžarskem prevodu. Pesmi sta prevedla Jože Hradil in Sándor Weöres. Prevajalci slovenskih literarnih del v madžarski jezik so bili poleg Avgusta Pavlav tem obdobju še: Sándor Szúnyogh, József Varga, Ferenc Tóth, Zoltán Csuka, László Lator, Dezső Tandori, Károly Szilágyi, Judit Pór, Sándor Weöres, Ferenc Tvrdko, Károly Acs, István Bordits, Zsuzsa Gouth, Orsolya Gállos in Jože Hradil. V teh desetletjih so prevajali dela naslednjih slovenskih avtorjev: Bena Zupančiča, Toneta Seliškarja, Otona Zupančiča, Ele Peroci, Ivana Cankarja, Ivana Potrča, Miška Kranjca, Alojza Rebule, Mire Mihelič, Prežihovega Voranca, Franceta Prešerna, Cirila Zlobca, Cirila Kosmača, Franceta Bevka, Pavleta Rozine, Ivana Bratka, Mateja Bora, Dragotina Ketteja, Josipa Murna Alkesandrova in Otona Zupančiča. 241
