Zágorec-Csuka Judit: A magyar-szlovén és a szlovén-magyar irodalmi kapcsolatok tükröződése a fordításirodalomban (Pilisvörösvár, 2015)
10. Povzetek / Összefoglaló
Slovenska literarna dela, ki so bila prevedena v 80-ih letih prejšnjega stoletja, so zbudila veliko zanimanja. V tem obdobju je največ prevajala Orsolya Gállos, med prevedenimi besedili je tudi znano delo Ivana Cankarja Martin Kačur, ki je bilo prevedeno leta 1981. V istem letu je izšla antologija Sozvočje/Összhang, v kateri je predstavljenih šest v Avstriji živečih slovenskih pesnikov s Koroške in pet pesnikov madžarske narodnosti iz Prekmurja. Izšle so še naslednje antologije v prevodu: Hogy is állunk? (1984), antologija slovenske poezije; antologija slovenske drame (1989) z naslovom A hódító; antologija Avgusta Pavla, ki vsebuje tudi prevode slovenskih ljudskih pesmiz naslovom Pável Ágoston válogatott műfordításai és versei. V 90-ih letih prejšnjega stoletja so se spremenile tudi družbenopolitične razmere v obeh državah (Slovenija, Madžarska) in posledično tudi na področju založništva. Posledica tega je bila, da so določene založbe prenehale izdajati knjižne programe, kar prej ni povzročalo težav pri izdajanju prevedenih del. Tržno gospodarstvo je začelo delovati tudi na področju založništva, količina prevedene literature (tudi madžarske) je upadla. Ne glede na spremembe na trgu so lahko madžarski bralci brali naslednja dela slovenskih avtorjev: Ferija Lainščka, Andreja Blatnika, Aleša Debeljaka, Tomaža Šalamuna, Franceta Prešerna, Janka Messnerja, Borisa A. Novaka (pesmi); romane in novele Draga Jančarja (Kaján vágyak, Az angyal pillantásai, Halstadt) in roman Kajetana Koviča (Utazás Trentóba); radijske igre Svetlane Makarovič in Milana Jesiha. Tudi v madžarskih revijah, kot so npr. Életünk, ef-lapok, Jelenkor, Nagyvilág, Holmi, Magyar Napló, Tiszatáj je bila objavljena prevedena slovenska literatura. 2006. je izšla antologija sodobnih prekmurskih in porabskih pisateljev in pesnikov v madžarskem jeziku z naslovom A muravidéki és ráhavidéki kortárs szlovén irodalom antológiája. Antologijo je prevedla Judit Zágorec-Csuka. Leta 2013 je izšel pri založbi Európa roman Jožefa Hradila v madžarskem jeziku z naslovom Képek arc nélkül/Slike brez obrazov. Prevedla ga je Klára Körtvélyessy. Roman Slike brez obrazov zajema obsežen zgodovinski in politično razburljiv čas od konca 19. stoletja do današnjih dni, v katerem so živeli romaneskni liki, Prekmurci in Madžari, Sobočani, Beltinčani, Odrančani, Budimpeštani in Debrecenčani ter Banatčani. Roman je privlačno, zanimivo branje, »pripoved temelji na veliki evropski zgodbi 20. stoletja: na obeh velikih vojnah in komunizmu, ki se v svojih 242
