Zágorec-Csuka Judit: A magyar-szlovén és a szlovén-magyar irodalmi kapcsolatok tükröződése a fordításirodalomban (Pilisvörösvár, 2015)
10. Povzetek / Összefoglaló
Vzklit iz kamna, ki so jo prevedli Gabriella Bence Utroša, Béla Szórni Kralj in Vesna Lebar; knjiga Alberta HalászaVsestvarnost (2012), prevedla jo je Gabriella Bence Utroša; knjiga Sándorja Szúnyogha Zvestoba travnih bilk (2013), ki jo je prevedla Vesna Dunko, soprevajalca pa sta bila Ernest Ružič in Milan Vincetič. V tem bogatem obdobju bi lahko omenili tri prevajalce, ki so tako količinsko kot kakovostno največ prispevali na področju madžarskoslovenskega prevodoslovja: Marjanca Mihelič, Jože Hradil in Gabriella Gaál. Od leta 1986 dalje organizira Slovensko društvo pisateljev vsako leto Mednarodni literarni festival Vilenica, ki poteka vselej v drugi polovici septembra. Ob tej priložnosti podelijo mednarodno priznanje na področju literature. Svečana podelitev nagrad poteka v kraški jami Vilenica; tu so tudi nekaterim madžarskim pisateljem in pesnikom podelili omenjeno prestižnonagrado. Med nagrajenci so bili: Peter Esterházy (1988, 1998), Peter Nádas (1998) in László Krasznahorkai (2014). Posebno Kristalno nagrado Vilenca pa so dobili: Lajos Grendel (1991), Endre Kukorelly (1992), István Vörös (2000) in Pál Závoda (2002). Slovenska literatura v madžarskem prevodu po drugi svetovni vojni Slovensko literaturo v prevodu so začeli izdajati večinoma v madžarskem časopisu Népújság, ki je izhajal v Murski Soboti (1926- 1929) in v reviji Nyugat v Budimpešti. V Népújságu in v Nyugatu objavljeno slovensko literaturo je prevedel Avgust Pavel, ki je poleg prevodov pisal tudi literarnozgodovinska dela. Madžarski bralci so po letu 1945 lahko spoznavali slovensko literaturo v prevodu s pomočjo vojvodinskih literarnih revij, ki jih je izdajala madžarska manjšina za potrebe svojih bralcev in tudi za madžarsko narodnost, ki je živela skupaj z nami/Slovenci v skupni državi v Jugoslaviji. V 60-ih letih prejšnjega stoletja so madžarska založba Fórum iz Vojvodine in slovenske založbe iz Republike Slovenije podpisale pogodbo o sodelovanju na področju prevajanja slovenske literature v madžarščino, v 60-ih in 70-ih letih pa se je temu kultumoposredniškemu delu pridružila tudi založba Európa, ki je izdajala evropsko literaturo v madžarskem jeziku v Budimpešti, od takrat dalje pa je začela izdajati tudi v madžarščinoprevedeno slovensko literaturo. To je počela 240
