Zágorec-Csuka Judit: A magyar-szlovén és a szlovén-magyar irodalmi kapcsolatok tükröződése a fordításirodalomban (Pilisvörösvár, 2015)
10. Povzetek / Összefoglaló
Móra, Endreja Illésa, Miklósa Radnótija, Anne Jókai, Móra Jókaija, Györgya G. Kardosa, Géze Gárdonyija, Györgya Konráda. V okviru takratnih srednjeevropskih tem je bilo objavljenih več študij o Madžarski, o madžarski kulturi in literaturi. Madžarske drame, ki so bile že prevedene, so tudi doživele uprizoritev na slovenskih oáúh\UspavankalAltató Lászla Fodorja (1955); TatovUTolvajoki 1970) in Mačja igral Macskajáték (1975, 1980) Istvána Örkénya; Liliom/ Liliomfi Ferenca Móra (1975). V 90-ih letih je izšla v Celovcu pri založbi Wieser Hrabalova knjiga&vXov'yd Petra Esterházyja v slovenskem jeziku (1993) v prevodu Marjance Mihelič. Po mnenju literarne zgodovinarke Jutke Rudaš je roman odličen, s fino ironijo prepeleteno delo, dober prevod bi lahko pripomogel k temu, da bi ga slovensko občinstvo z užitkom bralo. Kljub zanimivemu predgovoru in samemu avtorju Petru Esterházyju, ki je ugleden sodobni madžarski pisatelj, bi lahko bilo deležno večje pozornosti, vendar se to ni zgodilo. Esterházy je dobil več prestižnih literarnih nagrad doma in tudi na mednarodni ravni (nagada Vilenica, Herderjeva nagrada, lietrama nagrada za mir na frankfurtskem knjižnem sejmu itd.). Njegove romane in kratko prozo so prevedli v več kot dvajset jezikov. Esterházyjevi romani so zbudili večjo pozornost v slovenski literaturi šele v kasnejših obdobjih. Eseji Petra Esterházyja in Györgya Konrádja v prevodu Marjance Mihelič so bili objavljeni večinoma v Novi reviji. Po letu 2000 so prevajali madžarsko leposlovje v slovenski jezik naslednji prevajalci: Marjanca Mihelič, Jože Hradil, Gabriella Gaál, Mladen Pavičič, Jože Smej, Judita Trajber, Stela Műnk. V tem obdobju so prevajalci prevajali dela Petra Esterházyja, Petra Zilahyja, Lászlója Darvasija, Agáte Gordon, Györgya Dragomána, Krisztiána Grecsója, Ottója Tolnaija, Imreja Kertésza itd. Prevajali sodela različnih avtorjev, npr. dela Sándorja Máraija, Artúrja Munka, Dezsőja Kosztolányija, Bélé Hamvasa, Antala Szerba, Géze Gárdonyija, Lajosa Harsányija itd. Založba Franc-Franc iz Murske Sobote je leta 2010 v zbirki Mostovi na mejiizdala zbrana dela Judite Zágorec-Csuka z naslovom V sebi zate, ki vsebuje pesmi, odlomke iz avtoričinih proznih del in esejev. Knjigo je prevedla Gabriella Bence Utroša. Omenjena založba je izdala zbirko Mostovi na meji z namenom, da posreduje slovenski javnosti literaturo madžarske narodnosti, ki živi v Sloveniji. V založbi Franc-Franc so izšli še naslednji prevodi: 2011, knjiga Lajosa Benceja z naslovom 239
